Najbolj žalostno je, da se niti pajkov, niti miši, niti teme ne bojimo toliko, tudi zli duhovi in smrt nas ne strašijo tako močno, kot se bojimo lepih stvari. Da, danes živimo v svetu, v katerem se bojimo drugih ljudi, v katerem se pehamo za uspehom, a bežimo od ljubezni. Obstaja nevidna meja pred nami, ravno toliko oddaljena, da jo vedno vidimo, a je nikoli ne dosežemo. To je meja, za katero se nam zdi, da nič ni tako, kot bi moralo biti, obenem pa imamo občutek, da bi prav za to mejo lahko bilo tako, kot si želimo. To, da ne vemo, kaj je na drugi strani zamišljene meje, ki je nikdar ne uspemo videti, vendar jasno občutimo njen obstoj – se imenuje strah.

Strah pred ljubeznijo

V svetu, kjer so strahovi naši vsakdanji spremljevalci, je ena najpogostejših stvari, ki nas ločuje od sreče in notranjega miru – ljubezen. Na prvi pogled se zdi neverjetno, da bi lahko strahovi vplivali na nekaj tako lepega in pozitivnega, kot je ljubezen, vendar je to pogosto resnica. Kaj res ni nikogar, ki bi glasno povedal, kako zelo škodljivo je postaviti mejo med seboj in ljubeznijo?
Vsak izmed nas se je kdaj spraševal, zakaj nas nekateri strahovi paralizirajo in zakaj se zdi, da se pogosto bojiš tistega, kar ti lahko prinese največ sreče.

Kljub temu da si želimo biti ljubljeni in ljubiti, obstaja nevidna meja, ki nas pri tem zadržuje. To ni meja, ki bi jo videli z očmi, vendar jo občutimo znotraj – občutek, da je nekaj vmes, nekaj, česar ne smemo prestopiti. Na drugi strani te meje se skrivajo naše največje želje, a hkrati tudi naši največji strahovi. Za mnoge je to meja, ki jih loči od ljubezni, tiste prave, brezpogojne ljubezni, ki jo iščejo.

Strah pred čustvi in ranljivostjo

Strah pred čustveno ranljivostjo in strah pred tem, da nas bodo drugi zavrnili, je tisti tihi uničevalec, ki nas zadržuje v udobju poznavanja, v svetu, kjer ni nevarnosti, ampak tudi ni prave ljubezni. Ko se odločimo postaviti mejo, se zaščitimo pred bolečino, vendar hkrati zapremo vrata pred tistim, kar nas lahko osvobodi – ljubeznijo.

A ta meja ni več realna. Je le izgovor, da ostanemo tam, kjer smo. To, da ne želimo tvegati in pustiti drugih, da nas resnično spoznajo, nas dejansko zapira v kletko strahov, ki smo si jo sami ustvarili. Skrivamo se za smehom, za izgovori, za »dobrim počutjem«, vendar globoko znotraj vemo, da si želimo več. Strah pred resnično ljubeznijo je le izgovor, ki nas ohranja v zavesti, da nismo dovolj dobri, da ne zmoremo.

Razbijanje mej

Najbolj žalostno pri vseh teh omejitvah je, da se v resnici bojimo tistega, kar je najlepše – ljubezni. Živimo v svetu, kjer je lažje bežati pred ljubeznijo kot se ji predati. Precej lažje je tekmovati za uspeh in priznavanje, kot pa sprejeti, da si zaslužimo ljubezen, ne da bi za to morali trdo garati. Ljudje se bojijo ljubezni, ker si ne dovolijo biti ranljivi. In ko nas nekdo poskusi ljubiti, bežimo, saj nas preplavi strah pred tem, da bi se ponovno poškodovali.

A v tem strahu je skrivnostna lepota. Strah je le začasen. Ljubezen pa je trajna. Ko si dovolimo ljubiti in biti ljubljeni, se zares preobrazimo. Zaupanje ni nekaj, kar bi morali zaslužiti, ampak nekaj, kar si moramo dati sami. Zaupanje v ljubezen, v ljudi in v nas same je prvi korak k razbijanju teh meja. Nič nas ne loči od ljubezni, razen strahu.

Zrušenje mej

Pot do notranje svobode je polna izzivov. Strah nas bo spremljal, dokler ne sprejmemo dejstva, da so strahovi le izgovori. Ko jih premagamo, ko prestopimo mejo, ki smo si jo postavili sami, odpremo vrata novega sveta. To je pot poguma, pot, kjer ne čakamo, da nas življenje prisili, temveč aktivno iščemo možnosti, da življenje postane naše.

Ko premagamo strah pred resnico, prenehamo živeti v laži. Ko premagamo strah pred neuspehom, prenehamo živeti v bedi. Ko premagamo strah pred sabo, sprejmemo svojo resnico. In takrat tudi tujo. Ljubezen ni nekaj, kar bi morali pridobiti, ampak nekaj, kar moramo odkriti znotraj sebe.

Onkraj meje

Ko boste prestopili to mejo, boste spoznali, da na drugi strani ni nič tako strašnega. Ne bojte se ljubezni. Ne bojte se biti ranljivi, saj je v ranljivosti prava moč. Strahovi, ki nas zadržujejo v udobju varnih, znanih meja, niso resnični. So samo iluzija, ki nas ločuje od sreče. Ne čakajte, da vas življenje prisili v pogum. Vzemite svoj pogum v roke in začnite živeti brez meja. Prestopite meje, ki ste si jih postavili, in dovolite si, da ljubezen preplavi vaš svet. To je najlepša in najpogumnejša stvar, ki jo lahko storite.