"Pravica do letnega dopusta ima dvojni namen, in sicer omogočiti delavcu, da se spočije od izvajanja nalog, ki jih ima v skladu s svojo pogodbo o zaposlitvi, in da ima na voljo obdobje za sprostitev in razvedrilo," navaja Sodišče EU.

Sodišče EU je o nadomestilu presojalo na pobudo dunajskega sodišča v primeru Hansa Mascheka, uradnika mesta Dunaj, ki se je s 1. julijem 2012 upokojil na lastno pobudo. Maschek je bil pred tem, med 15. novembrom 2010 in 31. decembrom 2010, odsoten z dela zaradi bolezni, v skladu s sporazumom, sklenjenim z njegovim delodajalcem, pa od 1. januarja 2011 ni smel priti na delovno mesto, je pa še vedno prejemal plačo.

Po upokojitvi je Maschek od svojega delodajalca zahteval plačilo denarnega nadomestila za neizrabljen plačan letni dopust, pri čemer je trdil, da je tik pred upokojitvijo znova zbolel. Delodajalec je njegovo zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da v skladu z ureditvijo sistema javnih plač v mestu Dunaj delavec, ki sam prekine delovno razmerje - med drugim zato, ker se je upokojil - nima pravice do tega nadomestila.

Dunajsko upravno sodišče, ki obravnava njegovo pritožbo o zavrnitvi, se je na sodišče EU obrnilo z vprašanjem o združljivosti te ureditve s pravom EU.

Pravica do letnega plačanega dopusta najmanj štirih tednov 

Sodišče v sodbi z današnjega dne opozarja, da evropska direktiva določa, da ima vsak delavec pravico do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov in da je ta pravica do plačanega letnega dopusta načelo socialnega prava EU, ki je posebnega pomena. Odobrena je vsakemu delavcu, ne glede na njegovo zdravstveno stanje.

Pravica do denarnega nadomestila

Če je delovno razmerje prenehalo in torej dejansko ni več mogoče izrabiti plačanega letnega dopusta, direktiva določa, da ima delavec pravico do denarnega nadomestila, da se prepreči, da bi se zaradi te nemožnosti delavcu onemogočilo vsakršno koriščenje te pravice, čeprav v denarni obliki.

Razlog za prekinitev delovnega razmerja ni pomemben

zaposleni, služba
Profimedia

Sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da razlog za prenehanje delovnega razmerja ni pomemben. Zato okoliščina, da delavec sam prekine delovno razmerje, ne vpliva na njegovo pravico, da, odvisno od primera, prejme denarno nadomestilo za plačan letni dopust, ki ga ni mogel izrabiti pred prenehanjem delovnega razmerja.

Poleg tega je sodišče ugotovilo, da evropska direktiva nasprotuje nacionalni zakonodaji, kakršna je ureditev o sistemu javnih plač na Dunaju, v skladu s katero se delavcu, ki mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi njegovega predloga za upokojitev in ki ni mogel izkoristiti svojih pravic pred prenehanjem tega delovnega razmerja, ne prizna pravica do denarnega nadomestila za neizrabljen plačan letni dopust.

Opozorilo je še na svojo sodno prakso, v skladu s katero ima delavec ob upokojitvi pravico do denarnega nadomestila, če zaradi bolezni ni mogel izkoristiti svojih pravic do plačanega delovnega časa.