Udeleženci izboljšajo svoje jezikovne kompetence v tujem jeziku, spoznavajo različne kulture in njihove navade, pridobijo vpogled v primere dobrih praks v drugih državah, širijo mrežo poznanstev, pridobijo samozavest in iznajdljivost, za mnoge mlade je to celo prva pot brez staršev v tujino. Bolj malo pa se govori o učinkih, ki jih imata mednarodna mobilnost in mednarodno izobraževanje na lokalno okolje – na deležnike, ki niso neposredno vpleteni v te projekte. Pri tem pomembno vlogo igra program Erasmus+, ki ga v Sloveniji izvaja Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).
Zgovorni rezultati
Mednarodni projekti so, med drugim, botrovali pobudi za izdelavo kolekcije spominkov in kosov oblačil s Kosovelovo poezijo in motivi iz njegovih pesmi, ki jih na občini v Sežani med drugim uporabljajo kot protokolarna darila. Pomembno prispevajo k temu, da mladi radi ostajajo v Posočju in se je število vpisanih na gimnazijo v Tolminu kljub manjšim generacijam celo povečalo, prav tako imajo zasluge za oživitev zgodbe zadnje ormoške grofice Irme.
Poleg tovrstnega razvoja pa mednarodno sodelovanje vpliva tudi na finančne prilive lokalnih okolij. Glede na raziskavo, ki jo je za Slovenijo izvedel inštitut IHS (Institut für Höhere Studien – Institute for Advanced Studies) z Dunaja, so osnovnošolci, dijaki, študenti, profesorji, učitelji in strokovni delavci iz tujine v letu 2018 za bivanje in življenje v Sloveniji porabili 11,4 milijona evrov. Poleg tega so mednarodne izmenjave v letu 2018 v Sloveniji generirale 194 delovnih mest, država pa je z davki in socialnimi zavarovanji pridobila okoli tri milijone evrov.
Komentarji