Lidija Selič, finančna svetovalka, KD Skladi
Med poletnimi počitnicami bi investitorji namreč morali več pozornosti nameniti svojemu fizično dobremu počutju kot portfelju. Zato svetujemo: sprostite se, odklopite od vsakodnevnih aktivnosti in uživajte na zasluženem dopustu. In najpomembnejše priporočilo – na plaži nikar ne iščite najnovejših finančnih novic. Zakaj? Če ste odtrgani iz običajnega okolja, kot je to na počitnicah, ne boste sprejemali dobrih odločitev. Ničesar ne boste zamudili, če ustavite svoj čas.
V osnovi velja za čustva, kot je npr. strah, da so naravni sovražnik investitorjev, saj vodijo do impulzivnih dejanj in se jim ne moremo popolnoma izogniti. Veliko je že storjenega, če se vlagatelji tega zavedajo. In ko jih bodo vodila čustva, se ne bodo odzvali nepremišljeno, ampak bodo zadevo najprej prespali ali se o temi s kom pogovorili. Obstajajo seveda različne metode samodiscipliniranja. To lahko doprinese k temu, da se izognemo marsikateri napaki.
Nepremišljene prodaje naložb
Med nepremišljene prodaje spadajo tiste prodaje, ki so izvedene v paniki, zaradi strahu. Kdor je na primer lani ob koncu leta, ko je bila razprodaja na finančnih trgih, podlegel čustvom in prodal svoje vrednostne papirje, je zamudil rast cen, ki traja že od začetka letošnjega leta. Še boljši je primer finančne krize iz leta 2008, ko je velika večina vlagateljev v paniki prodajala svoje premoženje in s tem zapravila priložnost za ustvarjanje donosov, kajti finančni trgi so že od marca 2009 v dolgoročnem vzponu, ki se nadaljuje vse do danes. Velja rek, da večja kot je bolečina ob izgubi premoženja, dalj časa traja, da se investitor ponovno vrne na finančne trge. In posledično ima, ob zamujenem ponovnem vstopu na trg, tudi manjšo potencialno donosnost.
Pravzaprav bi bilo koristno uporabiti tako močno zmanjšanje tečajev za dodatna vlaganja, seveda ob predpostavki, da so tudi vrednotenja, zgodovinsko gledano, ugodna.
In kaj storiti, če finančni trgi vaš portfelj pošteno pretresejo ravno takrat, ko ste na dopustu?
Priporočljivo je, da vaš portfelj prilagodite dolgoročni strategiji gradnje vašega premoženja in sledite svojimi željam in ciljem, saj boste le tako lahko uspešno prebrodili tudi nepričakovane skrajne scenarije. Vsak vlagatelj si mora zastaviti naslednja vprašanja: Kakšen tip vlagatelja sem in kakšno izgubo premoženja lahko prenesem brez večjih finančnih pretresov? S tem boste določili, kolikšno donosnost pričakujete od naložbe in kakšno tveganje ste pripravljeni za to prevzeti.
Razpršite svoje naložbe
Vlagatelj lahko z ustrezno alokacijo med naložbenimi razredi, kot so delnice ali obveznice, zmanjša vpliv gospodarskih in političnih dogodkov, ki narekujejo dogajanje na finančnih trgih in pomembno vplivajo na kratkoročno gibanje tečajev. Takšni dogodki so na primer trenutno Brexit, morebitna trgovinska vojna ali razprava o italijanskem deficitu. Srednjeročno lahko torej s prilagajanjem uteži med naložbenimi razredi (denar, delnice, obveznice) dosegamo nekoliko višje donose. Ta tveganja lahko tudi uspešno upravljamo z diverzifikacijo oziroma razpršenostjo znotraj naložbenega razreda.
In nasvet za bližnjo prihodnost?
Svetujem, da trenutno ne sprejemajte pretiranih naložbenih tveganj in tudi ne zapuščajte finančnih trgov. Z dolgoročno prilagojenim portfeljem pa lahko mirno uživate tudi na počitnicah.
Komentarji