V prvih devetih mesecih je bil obseg BDP za 2,2 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani, so objavili na državnem statističnem uradu. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, pa se je v tretjem četrtletju letos v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem zmanjšal za 0,6 odstotka, v primerjavi z enakim enakim lanskim obdobjem pa za 2,9 odstotka. BDP se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim četrtletjem znižal za 1,1 odstotka. Slovenija je tako znova v recesiji, saj že drugo zaporedno četrtletje beleži padec BDP.

Bruto domači proizvod (BDP) po nedesezoniranih podatkih se je v drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani znižal za 3,2 odstotka.

Gospodarske razmere še naprej zaznamuje zlasti šibko domače povpraševanje. V tretjem četrtletju letos se je na letni ravni zmanjšalo za 6,6 odstotka. Izdatki za končno potrošnjo so bili manjši za tri odstotke, v enakem obsegu se je zmanjšalo tudi končno trošenje gospodinjstev. Pri tem v Sloveniji največje padce beležimo v skupini trajnih proizvodov, zmanjšujejo pa se tudi izdatki za druge proizvode. Tudi obseg končnega trošenja države je bil manjši kot pred letom, navajajo statistiki.

Še bistveno bolj kot končno trošenje se zmanjšuje investicijsko trošenje. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2011 je bilo manjše za 20,4 odstotka. To je največje zmanjšanje bruto investicij po letu 2009, so povzeli na statističnem uradu.

Investicije v osnovna sredstva so bile manjše za 8,8 odstotka; investiranje v gradbene objekte ob trenutno 10,5-odstotnem zmanjšanju nakazuje umirjanje padanja, investiranje v stroje in opremo pa se po rasti v letu 2011 zopet čedalje bolj izrazito zmanjšuje. Dodatno k padanju bruto investicij prispevajo tudi investicije v zaloge.

Poleg domačega povpraševanja se drugo četrtletje zapored zmanjšuje tudi zunanje povpraševanje; v primerjavi s tretjim četrtletjem 2011 je bilo manjše za 0,7 odstotka. Ker je zaradi majhnega domačega povpraševanja zmanjšanje uvoza še večje, se v transakcijah s tujino že vsa četrtletja letošnjega leta ustvarjajo visoki presežki. V tretjem četrtletju letos je bilo na računu menjave blaga in storitev s tujino ustvarjenega presežka v višini 4,3 odstotka BDP, v celotnih transakcijah s tujino pa je presežek znašal 2,6 odstotka BDP.

Dodana vrednost se zmanjšuje v vseh skupinah dejavnosti slovenskega gospodarstva. V predelovalnih dejavnostih se je dodana vrednost zmanjšala za 0,6 odstotka, v skupini dejavnosti trgovine, transporta in gostinstva za 3,9 odstotka, v dejavnostih s pretežno državnim sektorjem za 1,2 odstotka, v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in podobnih dejavnostih za 4,9 odstotka, v gradbeništvu za 10,4 odstotka. Skupna dodana vrednost je bila manjša za 3,1 odstotka.