Kljub vrsti kazenskih ovadb, povezanih z domnevno korupcijo in zlorabo položaja, se je uspel poldrugi mandat obdržati na položaju mariborskega župana. Po vrsti uličnih protestov pa se ni mogel več upirati in je odstopil.

Franc Kangler se je rodil 8. julija 1965 v Mariboru. Osnovno šolo je obiskoval v Dupleku, nato pa izobraževanje nadaljeval na Srednji kadetski šoli v Tacnu. Svojo poklicno pot je začel v organih za notranje zadeve Republike Slovenije, kjer je deloval do zaposlitve kot tajnik občine Duplek leta 1995. Delal je kot policist in kriminalist.

Leta 1996 je bil prvič kot poslanec izvoljen v državni zbor, kamor je bil izvoljen še dvakrat. Decembra 2006 je s 54,9 odstotka glasov volivcev postal župan Mestne občine Maribor, oktobra 2010 pa so mu Mariborčani (dobil je 50,4 odstotka glasov) zaupali še drugi mandat. Je poročen in ima hčerko.

Že od začetka županovanja drugemu največjemu slovenskemu mestu se ga drži sloves samovoljnega politika brez dlake na jeziku. Medtem ko je za ene predstavljal gorečega borca za lokalno dobro proti domnevni nadvladi iz Ljubljane, so drugi v njem videli politika, ki je izpraznil občinsko blagajno in na vodilne položaje postavil svoje ljudi.

Ta dvojna podoba je postala še izrazitejša, ko je na zadnjih lokalnih volitvah zmagal v prvem krogu in si v mestnem svetu zagotovil udobno večino, s katero je lahko zlahka izvrševal svoje odločitve. Odgovornost za neuspele projekte, kot je na primer odpoved zimske univerzijade, je prelagal na ramena drugih, med svoje uspešne projekte pa je uvrščal odprtje azila za živali, izgradnjo Trga Leona Štuklja, prenovo lutkovnega gledališča in Pohorske vzpenjače ter pridobitev evropskih projektov za Maribor, kot sta Evropska prestolnica kulture in Evropska prestolnica mladih.

Zaradi robatega jezika ter domnevnega izigravanja zakonodaje in svojega položaja se ga je oprijel vzdevek mariborski šerif in miličnik iz Dupleka. Znan je bil tudi po svojih jezikovnih spodrsljajih, t. i. kanglerizmih, kot na primer, ko se je vprašal, ali je "črni kozel" slovenske politike.

Dolgo časa je veljal za nedotakljivega, pa čeprav so se v medijih eden za drugim vrstili očitki na njegov račun, največkrat v zvezi s klientelizmom in korupcijo. Ti očitki so dozoreli tudi v vrsto kazenskih ovadb. Pristojni okrožni državni tožilec je vložil zahteve za preiskavo v šestih zadevah, še štiri so v reševanju. Zaradi suma pristranske oddaje občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita je bil že vložen obtožni predlog in oktobra se je na mariborskem okrajnem sodišču tudi začel sodni postopek, medtem ko sta bili dve ovadbi zavrženi.

Negativna mnenja o Kanglerjevem poslovanju so izdajali tudi drugi državni organi. Komisija za preprečevanje korupcije je nazadnje na začetku novembra ugotovila večkratno koruptivno ravnanje župana v poslovanju s podjetjem Farmadent. Ministrstvo za finance je pred tedni dodatno razširilo navedbe o resnih kršitvah zakonodaje pri nabavi cestnih radarjev v Mariboru.

Očitki na račun Kanglerja so prvič dosegli vrhunec maja lani, ko so kriminalisti preiskali Kanglerjeve nepremičnine in pisarne ter samega Kanglerja in še nekaj drugih oseb za nekaj ur pridržali. Šlo naj bi za zaključno akcijo obsežne preiskave na področju korupcije in gospodarskega kriminala, vezane na domnevne nepravilnosti pri gradbenih projektih v Mariboru, ki pa še vedno čaka na sodni epilog.

Kangler je vse očitke vztrajno zavračal in trdil, da so ali politično ali medijsko motivirani. A v novembru so nanj začeli pospešeno pritiskati še protestniki na ulici. Povod za proteste je bila postavitev radarjev za merjenje hitrosti na cestah, že kmalu pa so pod prepoznavnim geslom "Gotof je" prerasli v izražanje splošnega nezadovoljstva s stanjem v mestu, za kar naj bi bil v prvi vrsti odgovoren prav župan.

Protestniki so se organizirali prek družbenega omrežja Facebook, kjer ima njihova skupina "Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora" več 10.000 podpornikov. V Mariboru so sklicali že pet protestnih shodov proti Kanglerju, ki so se na koncu tudi sprevrgli v nasilje in vandalizem.

V zadnjih tednih se je skrhala tudi prej zelo trdna Kanglerjeva politična podpora. Najprej mu je podporo odreklo vodstvo njegove stranke SLS, postopno so ga začeli zapuščati še nekdanji zavezniki v mestnem svetu. Vedno več pritiskov je bil deležen tudi iz vladnih in državnih krogov, saj se je val protestov iz Maribora razširil po vsej državi. Iz izhodiščnega nezadovoljstva nad mariborskim županom so prerasli v izražanje nezadovoljstva nad slovensko politiko na splošno.

Kangler se je sredi prejšnjega tedna za deset dni umaknil iz javnosti, županske naloge pa je zaupal podžupanu Milanu Miklu.