Haberju je delodajalec očital daljšo odsotnost z delovnega mesta, ne da bi pri tem sporočil razloge zanjo.

Kot je po zaključku današnjega naroka Haber pojasnil za STA, je bila navada, da je po koncu kopalne sezone, med katero je delal po cele dneve, koristil proste ure ter skupno 39 dni dopusta, razen če so ga izrecno poklicali, da ga potrebujejo na delovnem mestu. Po njegovem prepričanju je tokrat prišlo do nesporazuma oz. pomanjkanja komunikacije z nadrejenimi, da bi mu povedali, kdaj naj bo na dopustu in kdaj naj pride v službo.

Poudaril je, da si takšnega ravnanja ni zaslužil in da se ne počuti krivega, hkrati pa ga je dogajanje prizadelo in tudi vplivalo na njegovo zdravje. Haber, ki zdaj zahteva izplačilo odškodnine, je še navedel, da je v času, ko ni delal na kopališču, v sklopu komunale sprejemal vsakršno delo, ter spomnil, da je v 30-letni karieri rešil 87 življenj.

Da so možnosti za zbližanje stališč pred naslednjim narokom, ki je razpisan za 15. oktober, pičle, pa je za STA ocenil zagovornik komunale Edo Kavalič. Kot je navedel, je Haber sam pojasnil, da se je v vmesnem času zaposlil, zaradi česar bodo zdaj preverili, ali to drži.

"Komunala Koper je vedno pripravljena spor reševati po mirni poti, ampak seveda v okviru tega, kar določa zakon," je poudaril ter dodal, da komunala ne more izplačevati odpravnin in dohodkov, hkrati pa imeti zaposlene ljudi, ki se ne pojavijo v službi.

Glede na zahteve tožeče stranke pa je Kavalič ocenil, da tudi ta ne zasleduje več Haberjeve reintegracije na delovno mesto, pač pa zgolj izplačilo odškodnine.

Poleg preverbe o statusu Haberja je sodnica Dragica Umek pred nadaljevanjem sojenja Haberju naložila tudi predložitev evidenc o prisotnosti v obdobju izven sezone, torej med oktobrom in februarjem, in sicer za vsako leto posebej od leta 2010 do letos.