Po podatkih OZN v Sloveniji živi 244.800 migrantov, ki niso bili rojeni v Sloveniji, medtem ko Organizacija za ekonomsko sodelovanje ni razvoj (OECD) navaja število 340.000. Jelinčič je zaradi tako različnih podatkov predlagal, da se opravi širša razprava o tej zadevi.

Debato je sprožil vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ko je premierju Marjanu Šarcu na seji državnega zobra postavil vprašanje v zvezi z naseljevanjem tujcev v Sloveniji. Zanimalo ga je, koliko tujcev je v Sloveniji, koliko od njih ima dovoljenje za delo, kje ti tujci delajo ter koliko otrok in sorodstva je s sabo pripeljal vsak tujec z delovnim dovoljenjem.

Po mnenju Jelinčiča so se s pristankom na marakeško deklaracijo na stežaj odprla vrata vstopa še večjega števila ilegalnih migrantov. Prvi kanal ilegalnih ekonomskih migracij pod krinko legalnosti je priseljevanje ljudi s Kosova v Slovenijo, drugi kanal pa gre preko univerz oziroma študentskih ali delovnih viz in slamnatih podjetij.

Izpostavil je, da je vse več podatkov o tem, da tujci iz Turčije, Pakistana in Indije v Sloveniji ustanavljajo ali kupujejo podjetja brez zaposlenih. Na zavodu za zaposlovanje nato prijavijo potrebe po delavcih, ki govorijo tamkajšnje jezike. Ti novi delavci nato odidejo naprej na Zahod ali pa se zaposlujejo v skladiščnih podjetjih, kjer prejemajo minimalno plačo. Obenem se jih več hkrati prijavi na isto stalno bivališče, zaprosijo tudi za socialno pomoč in jo dobijo.

Šarca je vprašal, ali se zaveda "teh goljufij". Zanimalo ga je, kaj počnejo zavodi za zaposlovanje in socialne službe, ki skrbijo za te ljudi, in kakšni bodo ukrepi vlade proti tej "obliki kriminala in ilegalne migracije".

Šarec priznava, da so težave

Premier je priznal, da imajo težave pri nadzoru tega, ali so prijave na določenem naslovu dejanske, ki ga je zagotovo treba presekati. Je pa dodal, da to ne velja zgolj za tujce.

Po njegovih besedah bo več treba narediti na področju pravih in kakovostnih evidenc, da te ne bi vsebovale zgolj številk in bi bile še naprej mogoče zlorabe sistema, zlasti pri prejemnikih socialne pomoči. Šarec se namreč zaveda, da se to dogaja.

Po njegovih besedah je imelo 30. novembra v Sloveniji 172.073 tujcev veljavno dovoljenje za prebivanje. Od tega je bilo 144.407 državljanov tretjih držav in 27.666 iz Evropskega gospodarskega prostora in Švice. Po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo v tem letu izdanih skupno 39.260 delovnih dovoljenj.

Pojasnil je, da vsi državljani tretjih držav, ki prebivajo v Sloveniji, za zaposlitev, samozaposlitev ali delo ne potrebujejo dovoljenja ali soglasja k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo.

Kot je dodal premier, je bilo 30. novembra veljavnih 11.692 dovoljenj za začasno prebivanje zaradi združitve družine. V evidencah pa ne vodijo podatka o sorodstvenih razmerjih tujcev, ki se jim izda dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine. Navedel pa je, da je v tem letu otroški dodatek prejemalo približno 18.600 otrok tujcev. Skupno število otroških dodatkov je približno 304.000, kar pomeni, da otroci tujcev predstavljajo 6,1 odstotka od skupnega števila upravičencev.