Takšne so ideje predlagatelja novele – stranke SMC. Opustiti želijo geografsko območje lekarn na način, da ne bi bilo več določeno kot območje sosednjih naselij, ampak z dnevnimi in sezonskimi migranti, ki gravitirajo k določenemu okolišu. Povedano drugače, ukiniti želijo lekarne v bližnji vasi in jih določiti tja, kamor dnevno gravitira delovna populacija, in ne upokojenci – v petih večjih mestnih občinah – Koper, Ljubljana, Kranj, Maribor in Celje.
Prvopodpisani poslanec Verbič bi dostop do lekarn oteževal, a pravi, da ga olajšuje. Kdo ima tukaj koga za norca?
»Dejstvo je, da na učinkovito preskrbo z zdravili in medicinskimi pripomočki na določenem območju vpliva tudi število dnevnih in sezonskih migrantov,« so predlagatelji s prvopodpisanim Dušanom Verbičem (SMC) zapisali v noveli in se pri tem sklicevali na omenjenih pet mestnih občin.
Povedano še enostavneje – upokojenci bi se pri dostopu do lekarn morali začeti zanašati na svoje potomce, ki bi jim zdravila prinašali iz večjih mest, kamor se ti odpravljajo na delo. SMC v predlogu primerja hruške in jabolka, saj meni, da bo večja gostota lekarn servisirala starajoče se prebivalstvo. A stari ljudje v pet večjih mestnih občin ne gravitirajo zaradi dela. Če tja gravitirajo, je to skoraj izključno zaradi dostopa do bolnišnične oskrbe.
»Praksa iz vseh evropskih držav, kjer so deregulirali lekarniško mrežo, je pokazala, da se lekarne skoncentrirajo v velikih mestih, zaprejo pa tiste v manjših krajih,« v pogovoru za STA izpostavlja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič.
Če bo novela dokončno potrjena v DZ, bo to pomenilo rušenje lekarniške mreže, opozarja Potočnik Benčičeva. Dnevni migranti praviloma ne iščejo zdravstvenih storitev v kraju, kjer so zaposleni, nadaljuje, poleg tega so ti podatki zelo neotipljivi. Večja mesta so že zdaj razmeroma dobro pokrita z lekarnami, poudarja Potočnik Benčičeva. »Slovenija ima končno število prebivalcev in predpiše se končno število receptov. To pomeni, da se te zadeve nujno prerazporedijo in koncentracija lekarn v velikih mestih oslabi lekarne na obrobju,« je pojasnila.
SMC s predlogom dostop otežuje, a pravijo, da ga olajšujejo
Ravno epidemija covida-19 je pokazala, kako je pomembno, da obstajajo tudi majhne lekarne v obrobnih krajih, na podeželju. »Tu se je obisk lekarn povečal tudi za 200 odstotkov. To so tudi lekarne, ki imajo bolj oseben stik z bolniki in imajo veliko dodane vrednosti,« pravi Potočnik Benčičeva.
V stranki SMC si to razlagajo po svoje. »Zaradi ukrepov za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni (neobratovanje javnega prevoza, prepoved prehajanja občinskih meja, skrajševanje delovnega časa ...) je bil dostop do lekarniških storitev marsikomu otežen, če ne celo onemogočen,« so zapisali v predlogu in ugotavljali, da dostop do lekarn tako olajšujejo.
Potočnik Benčič: »V zdravstvu vodilo ni dobiček, ampak skrb za bolnike«
Potočnik Benčičevi se zdi sporno tudi ponovno dovoljenje za lastniško povezovanje med veletrgovino z zdravili in lekarnami, kot je predvideno z novelo. Povezovanje je zdaj že prisotno pri LL Grosistu, katerega ustanovitelj je Lekarna Ljubljana, njen ustanovitelj pa Mestna občina Ljubljana, in pri Farmadentu, katerega večinski lastnik je mariborska občina, ki je ustanovitelj tudi javnega zavoda Lekarne Maribor.
»Če bomo to uzakonili, bosta tudi veledrogerista Kemofarmacija in Salus zahtevala enakopravnost, da odpirata svoje lekarne. S tem pa pridemo v položaj, ko v sistem javnega zdravstva vstopi gospodarska družba, katere legitimna pravica je ustvarjanje dobička. A v zdravstvu ni pomembno to, da ustvarimo dobiček, ampak da poskrbimo za bolnike. In tu pridemo do navzkrižja interesov,« je opozorila.
Lekarniško zbornico Slovenije je pri nasprotovanju noveli podprla tudi ljubljanska fakulteta za farmacijo, trgovinska zbornica, Skupnost občin Slovenije, Ekonomsko-socialni svet, Koordinacija zdravniških organizacij, Slovensko farmacevtsko društvo in Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke.
Medtem ko farmacevt v lekarni zdaj lahko svetuje popolnoma strokovno neodvisno in deluje po etičnih načelih, pa bo, ko bo postal njegov lastnik gospodarska družba, prisiljen izdajati zdravila in druge izdelke, ki se bodo tej gospodarski družbi najbolj izplačale, trdi.
Dokler lekarne delujejo v okviru javnih zavodov, lahko ti izgubo vsaj na krajši rok še pokrijejo. Če pa je lastnik zasebni izvajalec s koncesijo, je drugače. »To pomeni, da bi se za ljudi v manjših krajih najprej poslabšala oskrba v lekarni, saj bi imele manjše zaloge zdravil, slabšo ponudbo izdelkov, manj zaposlenega kadra; v naslednji fazi pride do zaprtja lekarn,« je povedala. Posledice deregulacije mreže po njenih besedah ne bodo vidne že dan po sprejemu zakona, ampak v srednjeročnem obdobju.
»To se je pokazalo v mnogih državah. Poleg tega gospodarske družbe s ciljem večjega dobička ne zaposlujejo zadostnega števila zaposlenih, primer tega imamo na Hrvaškem. Deregulacijo mreže so sprožili tudi na Madžarskem, posledično so v manjših krajih zaprli 600 lekarn. Sicer so nove odprli v Budimpešti in večjih krajih, v manjših pa zaprli. Na Madžarskem so potem šli nazaj v sistem, da so postavili pravila za mrežo, ampak vseh teh 600 lekarn še vedno ni ponovno odprtih,« je izpostavila.
Na ministrstvu zakonu nasprotujejo, občine pozivajo k umiku predloga
Na ministrstvu za zdravje so nam potrdili, da »se seje v DZ ni udeležil noben predstavnik ministrstva, saj k predmetnemu predlogu zakona vlada RS ni dala mnenja, zato tudi njenega predstavnika na seji DZ ni bilo«.
»V Sloveniji želimo regulirano lekarniško dejavnost, saj lahko z dobro organizirano mrežo zagotovimo dobro dostopnost prebivalstva do zdravil,« so na ministrstvu odgovorili na vprašanje, kako gledajo na predlagano novelo.
Na stranko SMC smo se obrnili z vprašanjem, kdo je avtor predlagane novele in ali jo je dejansko spisal prvopodpisani poslanec Dušan Verbič. Odgovorov nismo prejeli.
Do zakona so skeptični tudi v Skupnosti občin Slovenije (SOS), kjer ugotavljajo, »da imajo občine članice skupnosti različno mnenje o ustreznosti/neustreznosti predlaganih rešitev v predlogu zakona. Predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti bi sicer lahko reševal lokalno pogojene težave nekaj občinam, po drugi strani pa bi lahko tako predlagane rešitve imele daljnosežne negativne posledice za dostopnost do zdravil v ruralnih okoljih. Tako bi se slabi dostopnosti poštnih, bančnih in drugih storitev lahko pridružile še lekarniške storitve.«
Predlagatelje zato v SOS pozivajo k umiku zakona in k pripravi ustreznejših ter celovitejših rešitev.
Komentarji