Glede na zakon o nalezljivih boleznih letni program cepljenja in zaščite z zdravili določi minister za zdravje na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Na NIJZ so minuli teden pojasnili, da so ministrstvu posredovali predlog programa, v katerem so predlagali tudi, da se v poglavju Program cepljenja za zaposlene med ostale navedene bolezni doda tudi covid-19.

To bi omogočilo, da se cepljenje proti covidu-19 opravi v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest pri osebah, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim, in osebam, ki pri delu lahko prenesejo okužbo na druge bolezni, so navedli na NIJZ.

Ministrstvo za zdravje je v torek na portalu eDemokracija objavilo predlog pravilnika o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2022. 

Predlog NIJZ je ministrstvo vključilo v predlog programa. V pravilnik pa je vključeno tudi poglavje Cepljenje in zaščita z zdravili v nujnih razmerah. Ta predvideva cepljenje proti covidu-19 "za prebivalstvo v primeru nujnih razmer", kot so naravne in druge nesreče, posebna izpostavljenost nalezljivim boleznim, epidemija, pandemija, terorizem z biološkimi agenti itd. Ciljne skupine bi na osnovi ocene tveganja in epidemiološke indikacije opredelil NIJZ.

STA je za dodatna pojasnila prosila ministrstvo in NIJZ, na odgovore še čaka.

Komentarje na predlog, ki ga je ministrstvo posredovalo v medresorsko usklajevanje in službo vlade za zakonodajo, je mogoče oddati do 25. januarja.

Predlog cepljenja proti covidu-19 za zaposlene sta sicer že komentirala minister za zdravje Janez Poklukar in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Poklukar je pojasnil, da bo "vse skupaj odvisno od stroke, ki bo presojala od delovnega mesta do delovnega mesta".

Posamezen specialist medicine dela, prometa in športa bo po njegovih besedah na pobudo delodajalca presodil, če je pobuda ustrezna, in jo nato sprejel ali zavrnil. Kot je dejal, gre običajno za tripartitni dogovor, kar pomeni, da so vanj vključeni tudi delavci. Ob tem verjame, da so specialisti medicine dela po presoji navedeno v veliki meri lahko sprejeli že do sedaj.

Beovićeva pa je dejala, da bo medicina dela kot stroka prav gotovo sprejela neka osnovna priporočila (...), kako se take stvari izvajajo, "podobno kot to naredimo pravzaprav pri vseh stvareh, ki jih počnemo, tudi pri zdravilih". Ob tem je poudarila, da v medicini stvari niso absolutne, temveč v posameznih situacijah stvar individualne presoje.