Kaj se dogaja po domovih za starejše? Jih res ne kopajo in menjujejo plenic?

Že tako podhranjen negovalni in ostali kolektiv v domovih za starejše je zaradi bolniških odsotnosti, ker so zaposleni oboleli za covidom-19 ali pa so v karanteni, ker so bili v stiku z okuženo osebo, še bolj zdesetkan. »Moja mama je okopana samo dvakrat na teden. Plenic ji ne menjujejo tako pogosto kot prej. Saj ne morejo, ko jih je na delovnem mestu samo polovica. Nezaslišano,« je zapisala vznemirjena bralka.

Na spletnih družbenih omrežjih je še kar nekaj podobnih pričevanj. »Zaradi obolelih zaposlenih v mnogih domovih za starejše stanovalcev ne kopajo več, hranijo jih na hitro, plenic ne menjajo štirikrat na dan, fizioterapije ni. In to je dobra oskrba?! Seveda ni,« je ena od hudih spletnih obtožb.

Okrepitve od zunaj

SSZS

Denis Sahernik: "V zaostrenih razmerah seveda lahko pride tudi do napak in pomanjkljivosti v oskrbi."

Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS) je sporočila, da drži, da domovi za starejše že v običajnih razmerah nimajo dovolj delavcev za optimalno izvajanje osnovnih dnevnih storitev za stanovalce, kot so pomoč pri hranjenju, oblačenju, slačenju in osebni higieni. »Zagotovo pa navedbe o mnogih domovih, ki stanovalcev ne bi kopali ali jim menjevali plenic, niso resnične,« trdijo.

Dodali so, da zaradi akutne kadrovske krize obstaja nevarnost, da bo treba zmanjšati nastanitvene zmogljivosti z zapiranjem oddelkov in bivalnih enot. »Marsikje so tudi zaposleni zelo preobremenjeni in izgoreli. Ob večjem kadrovskem izpadu zaradi okužb in karanten so tako potrebne zunanje kadrovske okrepitve, vendar za to nimamo sistemske rešitve,« pravijo. Vodstva domov morajo tako ob okužbah in karantenah poseči po različnih ukrepih, kot so reorganizacija delovnih procesov, vključno s prehodom na 12-urni delovnik, omejitev dopustov ter vključevanje zaposlenih iz podpornih in drugih služb v izvajanje storitev za stanovalce. Ponekod so jim sicer, poroča SSZS, na pomoč že priskočili prostovoljci, študenti zdravstvene nege in upokojeni nekdanji sodelavci. 

Lahko se pritožijo

»Domovi se z različnimi ukrepi zelo trudijo, da stanovalci čim manj občutijo kadrovske težave. V zaostrenih razmerah seveda lahko pride tudi do napak in pomanjkljivosti. Svojcem, ki niso zadovoljni z domskimi storitvami, svetujemo, da uporabijo pritožbene poti, ki so vzpostavljene v vseh domovih. Tako bodo najlažje in najhitreje skupaj z izvajalcem našli ustrezno rešitev,« so besede Denisa Sahernika, sekretarja skupnosti.

V združenju za dostojno starost Srebrna so nam povedali, da je bilo ob taki epidemiološki situaciji pričakovati, da se bodo okužbe razširile tudi v DSO-je in močno vplivale tako na stanovalce kot zaposlene. »Nekateri domovi so takoj začasno zaprli svoja vrata. To pravico tudi imajo. Sicer ravnokar na Facebooku berem, da je eden od DSO v Hrastniku brez okužb zaprt za sorodnike, pomični stanovalci pa prosto hodijo naokoli zunaj doma. To se mi ne zdi najboljši ukrep in pomeni diskriminacijo vseh tistih stanovalcev, ki so nepomični in jim obiski sorodnikov veliko pomenijo. Vsi pa si želimo, da ne bi ponavljali napak iz preteklosti, ki so prinesle škodljive posledice socialne izolacije za stanovalce. V Srebrni niti smo predlagali, da domovi namesto zapiranja raje uvedejo hitro testiranje vseh, ki prihajajo v dom, ne glede na to, ali so cepljeni ali ne. Čakamo na mnenje obeh pristojnih ministrstev,« je v imenu združenja povedala Biserka Marolt Meden. 

Kritično je

Po njim dosegljivih informacijah je sicer odstotek bolniških odsotnosti zaposlenih v socialnem varstvu najvišji (10 odstotkov zaposlenih je na bolniški) zaradi izjemno zahtevnega dela in preobremenjenosti, »kar pa je tudi posledica zastarelih kadrovskih normativov za področje socialne oskrbe in zdravstvene nege. Zato ponovno poudarjamo, naj oba pristojna ministra nemudoma podpišeta strokovno usklajene kadrovske standarde in normative. Če prištejemo še odsotnosti zaradi korone, postane pomanjkanje kadra kritično. Iz tega sledi, da je logično, da je kakovost oskrbe resno motena. Zato domovi starejših potrebujejo pomoč in jim je treba pri zagotavljanju potrebnega kadra pomagati.« 

Srebrna nit je tudi prejela nekaj pritožb svojcev o slabi oskrbi domačih, vendar posamične slabe izkušnje sorodnikov ne smemo posploševati na vse domove starejših, ker se domovi zelo razlikujejo med seboj, pravijo. »Zelo veliko je odvisno od direktorjev, saj vemo, da se morajo znajti sami in na pomoč ustanoviteljev predolgo čakajo.« 

Rešitelji prostovoljci

STA

Vera Pečnik pravi, da so za domove dragoceni njihovi prostovoljci iz progama Starejši za starejše.

Kakšne informacije s terena pa imajo v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus)? Njihova podpredsednica Vera Pečnik je povedala, da je nastajanje težav pri oskrbi v DSO-jih, ker jim primanjkuje kadra zaradi obolelosti za covidom-19, dejstvo in da so zanje izvedeli s prihodom petega vala. »Domovi so se reorganizirali in prilagodili med drugim tako, da so medse sprejeli prostovoljce, ki se jim za njihovo srčnost najtopleje zahvaljujemo.« Gre za prostovoljce programa Zdus Starejši za starejše.

Pomoč prihaja tudi od Rdečega križa Slovenije in Slovenskega karitasa, pravijo. »Pohvalili bi tudi svojce, ki po svojih močeh pomagajo pri skrbi svojih družinskih članov, nastanjenih v DSO, razumejo stisko zaposlenih, saj smo priča 'vojnim razmeram'! Po njihovem vedenju stanovalce, ki so potrebni nege in pomoči, oskrbujejo redno zaposleni, ostalim, ki pa so mobilni in nimajo težav ne z nego ne osebno asistenco, pa pri hranjenju, oblačenju, sprehodih, igrah in predvsem druženju pomagajo prostovoljke.«

Bodo kmalu omagali?

»Res je, da delajo zaposleni po več izmen. Res je tudi, da prostovoljci pomagajo, kolikor je v njihovih močeh, a zaradi tega ni zanemarjanja tistih, ki so pomoči potrebni. Moramo tudi poudariti, da Zveza društev upokojencev Slovenije do danes ni prejela nobenega negativnega mnenja ali kakršnekoli zahteve po ukrepanju,« so njihove informacije. V DSO, s katerim so bili v stiku, so jim sicer povedali, da upajo, da bo čim prej konec teh razmer, »ker se realno postavlja vprašanje, koliko časa bodo še zdržali, saj tudi zaposlene načenja izčrpanost in posledično se bojijo, da bi se pojavilo še več obolelih in da bi dragoceni prostovoljci obnemogli«.

Vera Pečnik je dejala še, da bodo izvajanje oskrbe in to, ali je res okrnjena, preverili še pri varuhu človekovih pravic. V Zdusu tudi predlagajo, da domovi opravijo »povpraševanje« po društvih upokojencev po cepljenih prostovoljcih, ki so še »v rezervi« in bi bili pripravljeni priskočiti na pomoč.