Skupaj so se družili 4. julija, med prireditvijo Dolenjski dnevi na Krki, ki jo vsako leto organizira občina Straža.
Prijavo proti njemu je vložil generalni direktor policije Anton Olaj, in to na policijsko postajo v Dolenjskih Toplicah. Zdaj je jasno, da je to storil, ker ima tam prijatelje.
To dokazujejo fotografije, ki jih objavljamo danes. Na njih je mogoče videti Antona Olaja v družbi komandirja Policijske postaje Dolenjske Toplice Tomaža Agniča in njegovega namestnika Boštjana Klobučarja. Družili so se 4. julija, med prireditvijo Dolenjski dnevi na Krki, ki jo vsako leto organizira Občina Straža. Olaj se je s komandirjem policijske postaje v Dolenjskih Toplicah in njegovim namestnikom udeležil spusta po Krki. V gumenjaku so sedeli skupaj z dolgoletnim vodjo lokalnega odbora SDS v Novem mestu Bojanom Kekcem in direktorjem tamkajšnje policijske uprave Janezom Ogulinom.
Manj kot tri mesece pozneje je Olaj na isto policijsko postajo vložil prijavo proti Gantarju, ki se je končala z izrekom prekrškovne globe. Vse to postavlja pod velik vprašaj neodvisnost, s tem pa tudi zakonitost vodenja postopka proti Gantarju. To je tudi nov močan indic, da je šlo v primeru Gantar za politično zlorabo policije v želji disciplinirati najglasnejše kritike Antona Olaja, ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in vlade Janeza Janše.
Gantar kritičen do ravnanja policije med protesti
Kot je znano, je policija takoj po zamenjavi oblasti leta 2020 postala ena glavnih tarč SDS. Prišlo je do politične čistke in vodstvenih zamenjav z zvestimi in poslušnimi kadri. Januarja lani je vodenje policije prevzel Olaj, pred tem državni sekretar pri Hojsu, ki je ves čas zahteval ostrejše ukrepanje policistov zoper protestnike. Petega oktobra lani so izbruhnili spopadi med peščico udeležencev protestnega shoda proti pogoju PCT in policijo, ki so ji številni očitali čezmerno uporabo solzivca in drugih prisilnih sredstev.
Eden od teh je bil tudi Pavel Gantar. »Res je! Po mestu krožijo organizirane tolpe državljanov, ki na nič hudega sluteče ljudi mečejo solzivec in jih polivajo z vodo!« je 9. oktobra ironično zapisalna družbenem omrežju Twitter. Šlo je za odziv na objavo sestre uršulinke Marjete Pije Cevc, v kateri je ta potarnala, da je življenje v mestu zaradi demonstrantov postalo težje. Gantar ji je pritrdil, a opozoril, da za to niso krivi le protesti, ampak tudi način, kako jih policija poskuša zatreti.
Toda Olaja s tem ni prepričal. »V zadnjem času je v javnosti zaslediti pojave zaničevanja policije in policistov. Imenuje se jih z nacisti, fašisti, organizirana tolpa itd. Včeraj sem zadolžil določene policiste za aktivnejše zoperstavljanje tovrstnim negativnim pojavom. Napovedujem ničelno toleranco,« se je takrat odzval Olaj. Med prvimi njegovimi tarčami je bil Gantar.
Odločba o prekršku Pavlu Gantarju, globa: 250 evrov.
Hojsovi kadri znova uvajajo verbalni delikt
Šele iz odločbe o prekršku, ki jo je prejšnji mesec prejel Gantar, je razvidno, koga je imel Olaj v mislih, ko je govoril o »določenih policistih«. Gantarja je namreč prijavil Policijski postaji v Dolenjskih Toplicah, ki spada pod novomeško policijsko upravo. To je do leta 2010 vodil Olaj. Fotografije razkrivajo, da se s temi policisti tudi zasebno druži. Tudi v času, ko je zapustil policijske vrste, je bil z njimi v stikih. Olaj je namreč član varnostnega sosveta Občine Straža, ki spada v območje policijske postaje v Dolenjskih Toplicah. Njen komandir Agnič pa je član sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Olaj je Gantarja prijavil, ker naj bi mu vsebina Gantarjevega zapisa povzročila »občutek prizadetosti«. Šlo naj bi za objektivno žaljiv zapis, saj naj bi avtor zapisa posegel v njegove osebne pravice in se do njega žaljivo vedel, ker je policist z dolgoletnim delovnim stažem na najrazličnejših delovnih mestih v policiji. Gantar je zatrdil, da njegov zapis spada v ustavno zajamčeno pravico svobode govora. Dogajanje je pospremil s komentarjem »člen 133«. Tako ga je primerjal z zloglasnim 133. členom kazenskega zakonika nekdanje Jugoslavije o sovražni propagandi, med ljudmi bolj znanim po ponarodeli oznaki »verbalni delikt«.
To ni bil edini postopek, ki ga je Olaj sprožil proti kritikom. Poleg Gantarja je ovadil poslanca Socialnih demokratov Matjaža Nemca, sicer predsednika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Nazadnje je sprožil kazenski pregon uporabnika Twitterja z imenom Amarok Subalpinezaradi suma kaznivega dejanja razžalitve.
Kar velja za Gantarja, ne velja za Hojsa
Mnogo bolj strpen je Olaj do žalitev, ki prihajajo iz ust njegovega šefa. Aleš Hojs je denimo lani jeseni policiste in vojake, ki se ne cepijo, označil za »mevže«. Še pred tem je policistke in policiste na družbenem omrežju Twitter označil za »lenuhe«. V začetku lanskega leta je začel javno objavljati njihove plače, tudi tistih zaposlenih, katerih identiteta bi morala ostati tajna.
V Sindikatu policistov Slovenije so zato Olaja pozvali, naj zaščiti integriteto policije in se odzove na ministrove izjave. Nazaj so dobili dopis, v katerem piše, da se je policija vedno odzvala, »ko je bila ogrožena integriteta posameznih zaposlenih ali sistema kot celote«. Ustrezne službe v policiji pa menda take primere proučijo. Po dostopnih podatkih proti Hojsu ni ukrepal.
»Imam se za tolerantno osebo. Razumem tudi, da sem dolžan glede na trenutni položaj sprejemati večjo stopnjo kritičnosti javnosti, vendar pa kot predstojnik policije moram odreagirati na neupravičene verbalne 'napade' na policiste, ki samo pošteno in predano opravljajo svoje delo,« je Olaj pred dnevi povedal v pogovoru za portal Domovina.je. To pomeni, da se mu Hojsove besede kot enemu redkih ne zdijo žaljive ali pa se z njimi strinja.
Komentarji