Dr. Uroš Lipušček je velik poznavalec mednarodne politike, dopisnik iz ZDA in kasneje še iz Kitajske.
Generalna skupščina ZN je v sredo potrdila predlog resolucije, ki obsoja rusko agresijo in zahteva takojšen konec spopadov ter umik ruskih enot iz Ukrajine. Resolucija je bila potrjena s 141 glasovi proti petim in 35 vzdržanimi. Glasovanja so se med drugim vzdržale Kitajska, Kuba in Indija, tako kot Rusija pa so proti resoluciji glasovale Eritreja, Severna Koreja, Sirija in Belorusija. O tem, kaj vojna v Ukrajini pomeni na mednarodnem političnem parketu in kaj o globalnem razmerju sil pove izid glasovanja, smo povprašali velikega poznavalca mednarodne politike Uroša Lipuščka, ki je več let deloval kot dopisnik RTV Slovenija najprej iz Združenih držav Amerike in nato še iz Kitajske. Situacijo v Ukrajini je ocenil kot zelo zapleteno: »Črno-belih odgovorov ni. Je pa dejstvo, da je Rusija agresor, in o tem ni nobenega dvoma, a hkrati se je treba vprašati, zakaj so Putinu popustili živci,« nam je povedal v pogovoru in poudaril, da krivda ni samo na eni strani. »Vprašanje je, zakaj se mora Nato neprenehoma širiti. Mislim, da ima tudi Rusija legitimne varnostne interese,« oriše položaj. Ob tem je spomnil na kubansko krizo leta 1962, ko so Rusi želeli namestiti rakete na Kubi, ki je od glavnega mesta ZDA oddaljena 1500 kilometrov. Odziv Amerike je bil oster, dogodek pa še danes velja za trenutek, ko se je svet najbolj približal jedrski vojni. »Če bi Nato nastavil rakete na rusko-ukrajinsko mejo, je do Moskve le 500 kilometrov. To seveda ne gre. Ne more biti varnost ene države podrejena varnosti druge države,« primerjavo zaključi Lipušček.
Novi evropski mirovni dogovor
Kot pravi, mora nemudoma priti do zaustavitve vseh spopadov, rešitev pa bi morali iskati v okviru nove evropske varnostne konference, nekakšnega dogovora Helsinki III. »Mislim, da je trenutna situacija nemogoča, da se morajo boji ustaviti in da je potrebna neka nova varnostna konferenca Helsinki III, kjer bodo natančno določili meje suverenosti, umaknili rakete in jedrsko orožje. Če pa bodo stvari potekale še naprej v zastavljeni smeri, ni izključena niti uporaba jedrskega orožja. Upajmo, da se to ne bo zgodilo,« pot do miru opiše Lipušček.
Kakšna je lahko vloga Kitajske
Z njim smo spregovorili tudi o vlogi Kitajske, ki jo mnogi vidijo kot rešiteljico velikih ruskih ekonomskih težav. Lipušček potrdi, da igra Kitajska zanimivo vlogo: »Hodijo med interesi ene in druge strani. Po eni strani je zunanji minister Kitajske Wang Yi na nedavni varnostni konferenci v Münchnu podprl suverenost in nedotakljivost Ukrajine, po drugi strani pa Kitajci podpirajo Ruse in trdijo, da se ne sme dovoliti širitev Nata.« Lipušček izpostavlja, da imajo Kitajci dobre stike tako z Ukrajino kot z Moskvo in so edina velika država, ki bi lahko posredovala v tem spopadu. »Pred nekaj dnevi je prišlo do prvih pogovorov med zunanjimi ministri teh držav. Vsebina pogovorov širši javnosti ni znana. Kitajci so zelo previdni, saj se vse dogaja v ozadju. Vendar menim, da je Kitajska v tem trenutku edina država, ki ima stike z eno in drugo stranjo. Če pa bodo Kitajci posredovali, je povsem jasno, kaj se bo zgodilo: Rusija bo morala jamčiti neodvisnost in nedotakljivost Ukrajine, a z zagotovilom, da se Ukrajina ne bo priključila zvezi Nato. Menim, da je to šele začetek, ampak dlje ko se bo kriza vlekla, večje so možnosti za kitajsko posredovanje, saj ni v nikogaršnjem interesu, ne ukrajinskem ne ruskem, da bi se iz tega razvila totalna vojna,« o vlogi Kitajske pove Lipušček.
Kako bi ocenili glasovanje v OZN?
Uroša Lipuščka smo povprašali tudi, kaj meni o rezultatih glasovanja o resoluciji OZN, ki obsoja agresijo Rusije nad Ukrajino: »Zanimivo je, da se je pri tem glasovanju vzdržala Kitajska in ni neposredno podprla Rusije. To je prvi korak, pri katerem se je Kitajska distancirala od Rusije, čeprav to ne pomeni, da je prišlo do kakršnihkoli sporov med tema dvema državama, še zdaleč ne. Kitajska ima svoje interese, ki jih ne želi žrtvovati za Rusijo. Pridržali so si avtonomnost akcije, kar ne pomeni, da generalno ne podpirajo ruskih dejanj. Poleg kitajskega vzdržanega glasu pri resoluciji v Združenih narodih je treba omeniti tudi vzdržan glas Indije. Niso glasovali proti Rusiji, čeprav so jih poskušali Američani zvabiti v svoj krog in vzpostaviti vojaško sodelovanje ob konfrontacijah s Kitajsko, vendar je Indija obdržala svojo nevtralno držo. To sta dve veliki državi, ki sta se vzdržali neposredno obsodbi ruskih dejanj. Kitajski to omogoča, da lahko začne neke vrste posredovanje, Indija pa je s tem dala vedeti, da se ne bo pustila ukloniti in postati talka ameriške politike.«
Vloga Slovenije
Aktivno vlogo predsednika vlade Janeza Janše, ki pogosto s svetovno javnostjo deli svoje videnje vojne in možnih rešitev, je Lipušček komentiral: »Želim si, da se čim manj vpletamo v spore med giganti. Star afriški pregovor pravi: Kjer se stepejo sloni, je trava pohojena. In mi smo v mednarodni politiki nepomemben faktor. Poglejte, kako deluje Švica. Ta se je sicer pridružila ukrepom proti Rusiji, vendar z ničimer ne potencira nesoglasij in ne izziva Rusije. Posledice bodo namreč velike, predvsem z vidika gospodarskega sodelovanja. Menim torej, da je izpostavljanje tako majhnih držav, kot smo mi, v tako veliki krizi najmanj nepotrebno.«
Komentarji