Na vrtu lahko v tem času uredimo vrtne poti, da bomo lažje dostopali do vseh uporabnih površin, tako do vrtnih gred, letne kuhinje kot do igral za otroke. »Poti v vrtu so lahko iz toliko različnih materialov, kolikor nam dopušča domišljija. Znan španski arhitekt je v tlake vgradil celo prazne steklenice piva, sčasoma so postale znamenitost in turistična atrakcija. Poti ločimo po trdnosti in trajnosti, predvsem pa po namenu upora. Močno pohodne so lahko betonirane, tudi asfaltirane. Izdelane so lahko kot beli asfalt oziroma kamnita preproga, ki ima to veliko prednost, da je vodoprepustna. Poti, ki niso predvidene za vozila, pa so lahko peščene, tlakovane s tlakovci na peščeno podlago. Poti med gredami so lahko tudi posute z lubjem ali lesnimi sekanci,« je razložil Marko Mikuletič, univ. dipl. inženir agronomije, iz Arboretuma Volčji Potok, kjer se ukvarjajo tudi z načrtovanjem in urejanjem zasebnih vrtov.

Vse vrste dreves in grmičevja, ki ga nameravamo zasaditi, lahko umestimo na izbrano lego, takoj ko bodo temperature pod lediščem že za nami. V primeru zakasnelega sneženja je dovolj, če z njih le nežno odstranimo sneg, da jih ne bo obremenjeval s svojo težo. 

Postavimo visoke grede

Na novo lahko uredimo in oblikujemo zelenjavne, zeliščne in okrasne grede na vrtu. Še zlasti če si želimo lepše, modernejše, pa tudi uporabnejše zasnove vrtnih gred. »Klasične grede vsi poznamo, v zadnjem času pa se veliko govori o tako imenovanih visokih gredah in se jih tudi postavlja. Lahko so preproste ali pa se pri njih zgledujemo po japonskem vzoru. Če jih pravilno naredimo, nam dajo neverjetno veliko izredno kakovostnih pridelkov. Materiali so lahko zelo različni. Smrekov les ne zdrži dolgo, morda nekaj let, saj barvanje lesa pri ekološki pridelavi ni zaželeno. Les macesna in bora je boljša izbira, še boljša izbira pa je les sibirskega macesna, hrasta ali kostanja. V zadnjem času se uporabljajo tudi kompoziti, v katerih je osnova bambus. V prodaji zasledimo še grede iz izolacijske pločevine.«

V živo mejo posadimo lovorikovec ali fotinijo

»Žive meje ločujejo, a tudi zbližujejo, če so lepe in negovane. S smaragdnim klekom, ki ima pri nas preprosto preveč bolezni, se nima več smisla ukvarjati, zato ga je na vrtu treba nadomestiti. Na primer, negovana in lepo vzdrževana živa meja iz kaline in gabra je še vedno dobra izbira. Zimzelene žive meje so iz lovorikovca. Ker zim praktično ni več, je za živo mejo uporabna tudi fotinija, na primer Photynia fr. 'Red Robin'. Zanimiva izbira, predvsem v urbanem okolju, je živa meja iz sejancev rdeče bukve.« In še nasvet: »Pri sajenju žive meje je dobro vedeti, da jo navadno sadimo v jarek. Tako najlažje dosežemo pravilno in enakomerno razporeditev rastlin. Pri sajenju nikakor ne pozabimo na založno gnojilo in zastirko. Ta lepo varuje pred premočnim zaraščanjem nasada s pleveli v prvih letih. Priporočamo tudi, da se posajena živa meja prikrajša takoj po zasaditvi. S tem dosežemo, da se bo lepše obrasla že takoj pri zemlji.«