Sodni senat celjskega okrožnega sodišča je konec prejšnjega meseca premierja in prvaka SDS Janeza Janšo spoznal za krivega dveh kaznivih dejanj razžalitve novinark TV Slovenija Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl. Dosodil mu je tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.

Poravnati mora tudi stroške sodnega postopka. Sodišče je Janši za vsako kaznivo dejanje prisodilo po dva meseca pogojne zaporne kazni, nato pa izreklo enotno kazen tri mesece zapora pogojno. Janšev zagovornik Franci Matoz je napovedal pritožbo.

Priti ni nameraval

Kot predsednico sodnega senata Alenko Jazbinšek Žgank navaja Večer, ki je pridobil sodbo, je sodišče dokazni postopek izpeljalo do konca, saj je utemeljeno domnevalo, da obtoženi na glavno obravnavo ni imel namena priti. "To pomeni, da se je zavestno odpovedal sodelovanju na obravnavi, posledično pa tudi izjavi glede izvedenih dokazov in zaključni besedi," predsednico sodnega senata navaja Večer.

Sodišče je zavrnilo tudi izvedbo personalnih dokazov, s čimer je zavrnilo dokazni predlog obrambe, da bi kot priče zaslišalo Branka Grimsa, Andrejo Valič Zver, Aleša Primca in Branka Šumenjaka. Zaslišanje teh prič je obramba predlagala zato, da bi potrdile, da je obtoženi sporni tvit zapisal v obrambi pravic stranke SDS in njenih članov. Zavrnilo je še predlog za zaslišanje Branka Simonoviča, ker – kot je presodilo - "njegovo pričanje ne bi doprineslo k razjasnitvi relevantnega dejanskega stanja, vezanega na sporni tvit obtoženca iz marca leta 2016".

Sredstva javnega obveščanja

Sodišče je kot olajševalne okoliščine upoštevalo, da Janša doslej še ni bil pravnomočno obsojen pred sodiščem ali kaznovan pred sodnikom za prekrške. Upoštevalo je tudi, da skrbi za dva mladoletna otroka. Kot pomembno obteževalno okoliščino pa je na drugi strani upoštevalo, da je obtoženi storil obe kaznivi dejanji kot dolgoletni politik, ki je opravljal pomembne politične in državniške funkcije, saj je vrsto let poslanec, bil pa je tudi predsednik vlade in opravljal funkcijo v instituciji Evropske unije. Glede na takšen položaj je neprimerno, celo skrb vzbujajoče, da se obtoženi, kot razgledan človek, ki je vešč govorec, izraža do novinarjev in njihovega dela na tako zavržen način.

Vode ni pila niti Janševa navedba, da "navedeni zapis ni bil objavljen s sredstvi javnega obveščanja in zato ne more biti podano kaznivo dejanje po drugem odstavku 158. člena KZ-1, ker je Twitter profil zasebni in ne javni medij". "Iz posnetka njegovega Twitter profila je razvidno, da je imel v času objave spornega tvita kar 39.500 sledilcev, to je oseb, ki so bile registrirane kot osebe, ki so sledile njegovim objavam. Ker je bil torej obtoženčev profil v celoti javen, je njegovo objavo glede zasebnih tožilk lahko prebral vsakdo, ki je imel dostop do spleta, saj ima tudi sicer vsakdo dostop do objav na Twitter profilu obtoženca. Zato se zagovor obtoženca v delu, ko je navajal, da sporni zapis ni bil objavljen v sredstvih javnega obveščanja, temveč na njegovem zasebnem profilu, kjer je odmevnost takšnih zapisov relativno majhna, in da sta zasebni tožilki sami poskrbeli, da se je njegov zapis, katerega je prvotno na njegovem Twitter profilu prebralo le nekaj sto ljudi, tako razširil v medijih, izkaže za povsem neverodostojnega," je zapisano v sodbi.

Sodišče je zagovor obtoženca označilo za "povsem nesprejemljiv" – zasebni tožilki naj bi s tem, ko sta poskrbeli, da je bil inkriminirani zapis razširjen v javnosti, povzročili, da je sam postal predmet obtožb in zgražanja. "Po presoji sodišča gre za način zagovora, s katerim poskuša obtoženi spreobrniti odločilna dejstva v tem postopku."

Medtem ko so s svobodo izražanja varovane "tudi trditve in mnenja, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo, če so del razprave o vprašanju, ki je v javnem interesu. Tudi politične izjave so tako lahko satirične, ironične in zajedljive. Če pa se izkaže, da avtorju sporočila ni šlo za vplivanje na razpravo v zadevah javnega pomena, temveč zgolj za žalitev in zaničevanje, potem tudi pri satiričnih političnih izjavah protipravnost ni izključena", piše v sodbi. 

Zavedal se je žaljivosti in posledic

Sodišče sicer Janši verjame, da je bil sporni tvit, ki je nastal 21. marca 2017, njegov odziv na prispevka Evgenije Carl, ni pa pritrdilo njegovim trditvam, da "sta zasebni tožilki zadnjih 20 let pristransko, žaljivo in neresnično poročali o njem in stranki SDS, sodišče izpostavlja, da po preučitvi člankov, ki jih je obramba vložila spis in so bili na obravnavi prebrani v dokazne namene, ocenjuje, da ni mogoče potrditi navedb obrambe, da gre za pristransko, neprofesionalno, nekorektno poročanje".

Čista zmerjaška, sramotilna kritika brez kakršnekoli objektivnosti, je sklepno zaključilo sodišče. "Iz spornega tvita jasno izhaja, da je namesto ukvarjanja s stvarjo v ospredju golo sramotenje zasebnih tožilk, napad na njuno človekovo dostojanstvo. Na tej podlagi je prišlo do oškodovanja časti obeh zasebnih tožilk v njenem jedru in se mora zato svoboda izražanja obtoženca umakniti v ozadje. Iz vsebine tvita izhaja diskvalifikacija, diskreditacija, sramotitev, zaničevanje obeh zasebnih tožilk kot oseb, kot žensk in profesionalnih novinark. Za sklep, da je bila izjava podana z namenom zaničevanja, je torej po presoji sodišča ključna ugotovitev, da se taka izjava ne nanaša več na predmet javne razprave, pač pa je v ospredju žalitev oziroma blatenje prizadete osebe. Njegov namen v obravnavanem zapisu je bil ne le kritizirati njuno novinarsko delo, temveč ga oblatiti na najbolj zavržen način, z uporabo izredno grobih izrazov, povzetih v sporni tvit, in zasebni tožilki s tem v javnosti ponižati tako poklicno kot na osebnem nivoju."

V sodbi piše tudi, da se je obtoženi brez dvoma zavedal žaljivosti svojih izjav ter posledic. "Ravnal je z direktnim naklepom in namenom zaničevanja," so še zapisali.