Kot smo že poročali, se je vse skupaj začelo konec marca, ko so o prvih primerih akutnega hepatitisa neznanega izvora poročali na Škotskem. V naslednjih tednih so primere potrdili še v drugih državah po Evropi in svetu, skupaj pri 169 otrocih v 12 državah.

Kot je danes pojasnil Poklukar, so skupaj s strokovnjaki proučili celoten proces zdravljenja in ugotavljanja tega akutnega hepatitisa oziroma akutnega vnetja jeter pri otrocih. Po navedbah Poklukarja jasnega vzroka oziroma povzročitelja še ne poznajo, a bo iz dneva v dan več jasno. »Ta trenutek so seveda možni povzročitelji vsi, od virusov [...] do drugih patogenov.« S tem vprašanjem se trenutno ukvarjajo strokovnjaki po vsem svetu, ki proučujejo tako epidemične razsežnosti morebitnega novega obolenja jeter kot »same spremembe v jetrih, vzroke in nenazadnje genetske in imunološke značilnost teh bolnikov,« je pojasnil ter dodal, da enako velja za slovensko strokovno javnost.

Poklukar je potrdil, da smo tudi v Sloveniji obravnavali tak primer, ki ustreza »široki definiciji akutnega vnetja jeter,« a je šlo za blag potek, otrok pa trenutno v domačem okolju uspešno okreva. Poklukar je starše pomiril, da so v Sloveniji aktivirani vsi strokovnjaki na vseh možnih nivojih, pri čemer jih poziva, naj bodo pozorni predvsem na to, če bi se pri otrocih pojavila rumenica oziroma zlatenica, svetlo blato ali pa temen urin, kar so po njegovih navedbah prvi znaki, ki kažejo na možnost tovrstnih zapletov. V tem primeru je treba otroka odpeljati k pediatru oziroma dežurnemu zdravniku. Kar zadeva ukrepe za obvladovanje te zaenkrat »izredno redke bolezni,« so to klasični ukrepi, ki se uporabljajo pri preprečevanju širjenja virusov, torej »higiena rok, higiena kašlja in pa seveda v primeru okužbe distanca.«

Vzroka še ne poznajo

Da smo primer »verjetnega« akutnega hepatitisa neznanega izvora v zadnjih 14 dnevih pri otroku potrdili tudi v Sloveniji, je nato potrdila tudi Mrvičeva. Otrok, ki so ga obravnavali v Sloveniji, je bil po njenih navedbah star nad 10 let in pri njemu niso potrdili okužbe z adenovirusom, a je imel drugo respiratorno okužbo. Potrdila je še, da je šlo za blažji potek, otrok je bil hospitaliziran dva dni ter je že doma in je brez težav. Poudarila je, da imamo v Sloveniji zelo dober sistem oziroma mrežo pediatrov na primarni ravni, zato je zelo verjetno, da bi ti otroci v primeru sumov zelo hitro prišli do hospitalne obravnave in ustrezne diagnostike. Dodala je še, da vzroka še ne poznajo ter da še čakajo na ugotovitve in obvestila iz tujine. Definicija je po njenih navedbah zelo široka, tudi Mrvičeva pa je poudarila, da je treba biti pri otrocih do 16 leta starosti pozoren predvsem na tri stvari, ki jih je navedel že Poklukar, torej rumenica, svetlo blato ali temen urin. »Sicer pa ni zaenkrat nobenega razloga za kakršno koli večjo skrb,« je zaključila. Zdravljenje je običajno predvsem podporno, v skrajnem primeru, ko gre za hujše primere, pa je potrebna tudi presaditev jeter, a je to prej »izjema kot pravilo.«

Petrovec pa je nato starše pomiril, da je pri nas diagnostika za hepatitis utečena in zagotovljena že leta ter da obravnava poteka na najvišjem možnem nivoju. Poudaril je, da lahko primer potrdijo ali uvržejo v nekaj urah, pri čemer je opozoril, da je treba biti v primeru brskanja po internetu, ko »beremo o različnih novih virusih, adenovirusih, pozoren, da se tega ne povezuje tako s tem posebnim sindromom, o katerem danes govorimo.« Poudaril je, da če nekdo prejme diagnozo okužbe z adenovirusom, to »še zdaleč ne pomeni, da gre za ta sindrom.« Adenovirusi so po njegovih navedbah »znani povzročitelji, ki povzročajo okužbe dihal, tudi včasih drisko, tudi kakšne druge bolezni,« zato naj se ljudje ne ustrašijo, če imajo »na izvidu zapisano to diagnozo.«