Na DUJPP so namreč s prstom kazali na prevoznike, predvsem sta bila na udaru Nomago in Arriva, pa tudi številni manjši, ki da se niso dobro pripravili na začetek novega leta. Istočasno so zatrdili, da še pilijo vozne rede in da so večino težav že rešili, celo do 98 odstotkov. A nedavna reakcija dijakov s celjskega področja daje malce drugačno sliko. Ti namreč trdijo, da gre za navadno zavajanje in da to, da so »uredili zadeve«, niti slučajno ne drži. Posebej kritično je očitno v Celju, kjer se večina dijakov, kar okoli 90 odstotkov, v šole vozi od drugod in so odvisni od avtobusov. »Dobili smo okoli 150 mnenj dijakov in ti so nam povedali, da je stanje na terenu povsem drugačno, kot razlagajo v DUJPP,« je na srečanju dijaške skupnosti Celje s predstavniki DUJPP dejal predsednik skupnosti Nik Slemenšek.
Stanje na terenu je veliko slabše kot poskušajo prikazati
Tudi na DUJPP so potrdili, da je savinjska regija problematična in da so v fazi urejanja prestopanja ter spremembe tras avtobusov za dijake, ki se v šolo vozijo v Celje. A Slemenšek dodaja, da to ne drži in da ne razume, kako si lahko sodobna, javna družba s koncesionarji privošči spreminjanja voznih redov, »ne da bi o tem kakorkoli informirala osnovne in srednje šole ter da bi se prej posvetovala z dijaškimi organi oziroma s Študentsko organizacijo Slovenije«. Na prezasedenost avtobusov, ki kar peljejo mimo postaj, in s tem prepozno prihajanje k pouku opozarjajo tudi ravnatelji celjskih srednjih šol. S povsem neposrečenimi in nerazumnimi voznimi redi ter prestopanji se je številnim dijakom čas potovanja v šolo podaljšal celo do dve uri. DUJPP naj bi zdaj zadeve uredil do konca meseca, saj se takrat začne študijsko leto in bo jeznih dijakov ter študentov na postajah še več.
Kazanje s prstom na drugega ne bo rešilo ničesar
Zato si dijaki želijo, da vrnejo stare vozne rede, a za to pri DUJPP nočejo niti slišati. Čeprav novi sistem očitno ne deluje, o 98 odstotkih »rešenih težav« pa v praksi ni ne duha ne sluha, so prepričani, da bodo z izboljšavami uspeli vzpostaviti nov in boljši vozni red. Direktor DUJPP Miran Sečki je ob tem še priznal napako, da o novih voznih redih niso obvestili šol, da pa morajo v skladu z novim sistemom z avtobusnimi prevozi pokriti še naselja po Sloveniji, kjer do zdaj niso vozili.
In res, čez dan je avtobusov na določenih relacijah več, a tisti najbolj zasedeni ostajajo ob istih urah kot prej, dodatni pa vozijo prazni, ker so dijaki že v šolah, delavci pa v službah. In kljub novemu sistemu avtobusi tudi ne pridejo do vseh dijakov, ponekod jih morajo starši sami voziti do prve avtobusne postaje. Samo izgovarjanja DUJPP na Nomago in obratno problemov ne bo rešilo. Nomago se na problematiko dijaške skupnosti Celje in sestanek z DUJPP ni odzval, je bila pa s tem kaosom storjena določena škoda, je prepričan. Slemenšek prvi oktober jemlje kot prelomno točko. »Po tem datumu bo vse še bolj jasno in nekdo bo moral stati za svojimi odločitvami,« je prepričan.
Nastanek »pod radarjem«
A kaj sploh je DUJPP, kdaj in zakaj so ga sploh ustanovili in koliko ljudi je tam zaposlenih? Vlada je to družbo ustanovila nekako »pod radarjem javnosti«, in se je tako rekoč iz nič pojavila šele ob začetku novega šolskega leta. Na ministrstvu za okolje pa pravijo, da je DUJPP nastal na osnovi zakona iz aprila 2022 z namenom »vzpostavitve upravljavca integriranega javnega potniškega prometa«.
Javni potniški promet namreč želijo organizirati na treh ravneh, od strateške ravni za sprejemanje zakonodaje in zagotavljanja financiranja prek taktične ravni, na njej zdaj tudi deluje DUJPP, ki načrtuje in upravlja vozne rede ali podeljuje koncesije, do operativne ravni, na kateri delujejo prevozniki, ki zagotavljajo prevozne storitve.
Bili naj bi dodana vrednost
Na ministrstvu še pravijo, da je DUJPP zagotovo dodana vrednost javnemu prevozu: »Z vzpostavitvijo DUJPP smo v Slovenijo končno dobili specializiranega upravljavca javnega prometa, ki bo postopoma vzpostavil kapacitete za kakovostno in usmerjeno upravljanje.« Zato so prepričani, da je bila ustanovitev družbe DUJPP pravilna odločitev in da se bo to kmalu izkazalo: »Težave, do katerih je prišlo pri začetku izvajanja novih koncesij, so posledica velikih sprememb, do katerih je prišlo zaradi razpisa za nove koncesije.«
Družba ima tudi deset zaposlenih, sprva jih je bilo sedem, imajo pa tri razpise za delovno mesto prometnika. Imajo tri enote, osrednji sedež je v Postojni, druga izpostava je še v Ljubljani in tretja v Sevnici.
Dijake v Celju pa namesto, kaj nekoč bo, v tem trenutku bolj zanima, kako bo z njihovo potjo v šolo in domov že jutri ter predvsem, kako bo 1. oktobra.
Komentarji