Zbralo se jih je okoli 150. S transparenti so izkazali nestrinjanje z delom vlade, ki se po njihovi oceni ne loteva pravilno reševanja romske problematike v jugovzhodni Sloveniji, čeprav je ta vse bolj pereča. »Dovolj imamo podpiranja neodgovornega načina življenja; Stop črnim gradnjam in onesnaževanju našega okolja in zraka; Odvzem socialne pomoči ponavljajočim kršiteljem; Strah in ogroženost ne smeta biti naš vsakdan« so bili napisi, s katerimi so pričakali prišleke iz Ljubljane.
»Romska problematika v JV Sloveniji je dosegla najnižjo raven v samostojni Sloveniji. Vsi pozivi obupanega prebivalstva politiki, ki sprejema zakonodajo in ukrepe za reševanje težav, ne zaležejo nič. Združena civilna iniciativa je poslala dopis predsedniku vlade z zahtevo, da se nas aktivno vključi v pripravo ukrepov za reševanje romske problematike. Žal mu do danes ni bilo vredno odgovoriti nanj,« je dejal Silvo Mesojedec, ki je v imenu združenih civilnih iniciativ povedal, da v Škocjanu niti ne gre za protest, ampak samo napoved njihovih aktivnosti, to je vstajo JV Slovenije, če ukrepov ne bo, vse za dosego končnega cilja, »to je normalizacija stanja v korist izboljšanja odnosov med romskim in večinskim prebivalstvom«.
Dejal je, da do zdaj nobena vlada ni ničesar naredila na tem področju, zdajšnja pa je celo še zavrnila predloge enajstih županov, ki bi morebiti vsaj delno začeli reševati situacijo. Čeprav je obljubila svoje zakone, tega ni storila. »Organizacija civilnih iniciativ je samo posledica nedelovanja politike na tem področju. JV Sloveniji je dovolj vseh težav in ignorance politike, ljudstvo mora očitno s protesti prisiliti vlado, da začne ukrepati,« je povedal Mesojedec.
Občane je strah
Da je to nujno, meni eden izmed protestnikov, Matjaž Strojin iz Mihovice v šentjernejski občini. »Razkorak med večinskim in romskim prebivalstvom se res povečuje zaradi napačnega sistemskega reševanja romske problematike. Nestimulativna je socialna politika, da bi romski otroci končali osnovno šolo in si našli kako zaposlitev. Vse temelji na tem – več otrok, več prihodkov. Temu je treba narediti konec. Policija še nekako opravlja svoje delo, pri sodstvu pa se zadeve ustavijo,« je povedal Strojin in poudaril, da je civilno prebivalstvo strah prijavljati kriminalna dejanja in incidente z Romi. »Običajno s strani države niso zaščiteni in potem Romi pridejo in grozijo s smrtjo ter s požigom hiš in podobno.« Podobno je dejal tudi predstavnik CI iz Kočevja, ki prav zato ni želel povedati svojega imena in priimka.
Dela le policija?
Je pa Kočevec pohvalil delo policije, »ki se pravzaprav edina še trudi na terenu, in mogoče je trenutno stanje vsaj malce boljše. A to ne pomeni, da problemov ni. Pozna se večja prisotnost policije, a to je obliž na rano, ne prava rešitev. Problemov se je treba lotiti celostno, predelati vso zakonodajo in jo dosledno izvajati. Žal so razen policije vsi preostali organi odpovedali.«
Aleš Ucman, škocjanski občinski svetnik in poveljnik PGD Škocjan, je potrdil, da se vsakodnevno srečujejo z romsko problematiko.
Med protestniki je bilo slišati, da jih je strah ob novicah, da kader zapušča policijo.
Aleš Ucman, škocjanski občinski svetnik in poveljnik PGD Škocjan, je ravno tako potrdil, da se vsakodnevno srečujejo z romsko problematiko. »Z Romi odraščamo že desetletja. Moji sošolci Romi so danes eni najbolj problematičnih, čeprav so bili v osnovni šoli precej dobri in smo bili prijatelji. A poti so se razšle. Zakaj? To je vprašanje,« je povedal in dodal, da bi jim sistem moral začrtati pot, kot jo imajo preostali – čim boljša izobrazba za dobro delo, da lahko preživiš. A obstoječi sistem ni dober in potrebne so zakonodajne spremembe, je prepričan.
Ni vseh odgovorov
Po sestankovanju medresorske vladne komisije za zaprtimi vrati – pozneje so se ji pridružili škocjanski občinski svetniki z županom Jožetom Kaplerjem ter člani občinske komisije za romsko problematiko – je bilo ob slišati, da je zdaj menda že vsem jasno, da so potrebne spremembe v socialni, delovni in kazenski zakonodaji. Do njih pa je menda še daleč, a vsaj začelo se je nekaj premikati.
Kot pravi župan Jože Kapler, so na seji komisije izpostavili konkretne probleme sobivanja z Romi, in to brez ovinkarjenj: od varnostnih problemov, neobiskovanja osnovne šole do nenamenske porabe socialnih sredstev. »Na vprašanja smo dobili delne odgovore, na nekatera tudi ne. Izpostavili smo denimo, kdaj konkretno začne v samem romskem naselju delovati CSD oziroma kdaj bo ministrstvo za delo, družino in socialo dalo novomeškemu CSD zeleno luč za zaposlitev desetih novih delavcev, ki se bodo neposredno ukvarjali z Romi v naselju in zunaj njega,« je dejal župan in dodal, da bi v romskem naselju v Dobruški vasi, kjer deluje vrtec za predšolsko mladino, radi, da bi tam poleg Centra šolskih in obšolskih dejavnosti vzporedno delovala tudi CSD in policija.
Legalizacije naselij?
Na sestanku, na katerem so ustanovili posebno delovno podskupino za reševanje varnostne tematike z vodjo Petrom Kotarjem, so govorili tudi o umestitvi romskih naselij v prostor. Državni sekretar ministrstva za naravne vire in prostor je predstavil možnosti ter ponudil sodelovanje in pomoč lokalnim skupnostim glede možnosti legalizacije nekaterih romskih naselij. »Gotovo pa ne more nekdo kar priti na tujo zemljo in jo zasesti, to je jasno vsem,« je dejala vodja medresorske delovne skupine Helga Dobrin.
Govorili so tudi o tem, kako Rome spodbuditi k zaposlitvi, kako povečati obisk šole in podobno. »Na terenu še nismo zadovoljni. Želimo si konkretizacije rešitev. Slišati je, da bi bile spremembe zakonodaje v parlamentu še letos,« je povedal kočevski podžupan Gregor Košir.
Bilo je konstruktivno
Helga Dobrin je na koncu poudarila, da so bili pogovori konstruktivni. »Prisotni državni sekretarji iz različnih resorjev so slišali marsikatere smiselne in zanimive rešitve; upam, da se na pristojnih ministrstvih čim prej pristopi k reševanju in konkretnim ukrepom, kajti ministrstva so nosilci zakonov, ne naša skupina. Najti pa je treba skupni jezik in pravno vzdržne rešitve, saj se področja med seboj zelo pokrivajo. Ne zagovarjam pa nekih rokohitrskih ukrepov, ki so mogoče videti učinkoviti na prvi pogled,« je menila.
Optimisti so tudi v škocjanski občinski komisiji za romsko problematiko, čeprav jih žalosti, da so nekateri predstavniki ministrstev s sestanka odšli, ko so besedo dobili občani. Menda naj bi imeli druge obveznosti.
Kje so Romi?
Aleš Ucman je še pozval predstavnike Romov, da naj se udeležujejo in aktivno sodelujejo pri delu občinske komisije za reševanje romske problematike. »Vsaka zgodba ima vedno dve strani. Le skupaj lahko najdemo čim bolj ustrezne dolgoročne rešitve za trajno sobivanje z Romi. Zato bodo potrebne zakonske spremembe; te bodo prinesle spremembe na terenu,« je dejal.
Tudi predstavnik Zveze Romov Slovenije Jožef Horvat - Muc meni, da bi se za konkretizacijo ukrepov delovna skupina morala večkrat sestati z lokalno skupnostjo, predvsem pa ga moti, »da v jugovzhodnem delu Slovenije s strani romske skupnosti nimamo primernih sogovornikov, niti v skupnosti Romov ne.«
Komentarji