Posameznika, ki bi na javnem mestu denimo obešal nacistične in fašistične zastave, razkazoval simbole, vzklikal pozdrave, parole, pel himne in pesmi z namenom poveličevanja, odobravanja, opravičevanja, zagovarjanja ali spodbujanja teh skrajnih ideologij, bi se glede na predlog novele kaznovalo z globo od tisoč do 2500 evrov.

Dovoljeno pa bi bilo, da se nacistični, fašistični in simboli okupatorskih organizacij ter z njimi povezana slikovna in avdiovizualna gradiva uporabljajo za namene izobraževanja ali denimo v muzejih, filmih ali gledaliških predstavah, še izhaja iz predloga novele.

Predlog novele natančno opredeljuje tudi organizacije, katerih simbole je prepovedano širiti. In sicer gre za organizacije, ki so v času druge svetovne vojne z Nemčijo, Kraljevino Italijo, Kraljevino Madžarsko in Neodvisno državo Hrvaško sodelovale pri okupaciji območja današnje Republike Slovenije v Kraljevini Jugoslaviji.

svastika, grafit
Profimedia
Od 1000 do 2500 evrov kazni grozi tistemu, ki bo poveličeval nacistične in fašistične simbole.

Povod je bil junijski shod 

Pobude za spremembo zakonodaje so prišle po neprijavljenem javnem shodu zamaskiranih pripadnikov samooklicane Slovenske obrambne straže, ki je bil junija v središču Ljubljane in se ga je po podatkih Policijske uprave Ljubljana udeležilo 70 oseb.

Z novelo želijo v koaliciji preprečiti širjenje sovražnosti in zlorabo zgodovine v politične namene, je na seji v imenu predlagatelja predstavil poslanec Svobode Martin Premk. Podobno ureditev imajo v sosednji Avstriji, po drugi strani pa nemoteno deluje komunistična partija Avstrije, je izpostavil.

Kaj pa komunizem?

Ravno to, da v predlogu novele zakona ni omenjen tudi komunizem, koaliciji očita opozicija, zato predloga novele niso podprli. Predlog novele je zato po mnenju poslanca SDS Jožeta Tanka pristranski in diskriminatoren, »saj zavestno izpušča prepoved komunistične ideologije in simbolov, izpušča grozodejstva partizanske strani«. Poslanci SDS so zapustili sejo in niso sodelovali v razpravi. »Treba bi bilo obsoditi vse tri totalitarne režime, kot je to naredila Evropa,« je izpostavila tudi poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Med razpravo so sejo zapustili tudi poslanci NSi.

V koaliciji, ki je predlog novele podprla, menijo, da je prav, da si kot demokratična družba zastavimo vprašanje o sprejemljivosti nošenja, razkazovanja simbolov zavržnih ideologij prejšnjega stoletja, ki so temeljile na nestrpnosti in sovraštvu, ksenofobiji, rasizmu, antisemitizmu in ki so odgovorne za drugo svetovno vojno ter za najhujše kršitve človekovih pravic v sodobnejši zgodovini. Obsojanje nacizma in fašizma z zakonskim predlogom vidijo kot temeljni civilizacijski napredek. Predstavniki vlade na seji niso bili prisotni.