Po navedbah energetskega svetovalca mreže ENSVET Ludvika Hriberška so dimniški požari pogostejši v podeželskih območjih, kjer se pogosto uporablja ogrevanje na drva ali pelete. Starejši dimniki, ki niso pravilno vzdrževani ali so slabo izolirani, predstavljajo večje tveganje.
V kateri regiji beležijo največ dimniških požarov?
Kot pravi, je na Gorenjskem zaradi hladnejših zimskih temperatur in večjega števila gospodinjstev, ki uporabljajo trda goriva, večja možnost dimniških požarov kot drugod po državi. "Sam prihajam iz vzhodnega dela Slovenije, zlasti na Štajerskem imamo prav tako precejšnje število dimniških požarov, zlasti na območjih z več starejšimi hišami. Glede na to da je Slovenija nad 60 % poraščena z gozdom je v samem vrhu po številu dimniških požarov tudi Koroška, saj podobno kot na Gorenjskem in Štajerskem tudi na Koroškem uporabljajo veliko trdih goriv za ogrevanje, kar povečuje tveganje za dimniške požare," pojasnjuje Hriberšek.
Vzroki za nastanek dimniškega požara in kako ga prepoznamo
Če v kurilni napravi trdno gorivo zgoreva nepopolno, dimni plini vsebujejo tudi saje in nezgorele ogljikovodike, ki se kot gorljive obloge nabirajo na stenah dimniškega priključka in dimnika. Če so obloge izpostavljene previsokim temperaturam, na primer dimnih plinov, se vžgejo in gorenje oblog pomeni dimniški požar.
Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Dimniški požar zato velikokrat najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo bobnenje. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim, je zapisano na straneh Uprave RS za zaščito in reševanje, kjer lahko najdete tudi statistiko požarov.
Če pride do dimniškega požara pokličite številko za nujno pomoč 112 in obvestite gasilce o dimniškem požaru. Povejte jim, kje se nahajate in kakšna je situacija. Ne odpirajte vrat kamina ali peči, saj bi s tem povečali dostop zraka, kar bi lahko pospešilo požar v dimniku. Nikakor ne vlivanje vode v dimnik ali peč lahko povzroči nastanek pare, ki lahko poškoduje dimnik (z eksplozijo). Če je mogoče, zaprite vse zračne dovode v dimnik (npr. lopute na kaminu ali peči), da omejite dotok zraka, ki bi hranil požar.
Kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave je treba redno pregledovati in vzdrževati
Dimniški požari so pogosto posledica nezadostnega čiščenja dimnikov, saj se v dimniku nabirajo saje in katran, ki lahko zagorijo. Starejši dimniki so bolj nagnjeni k razpokam in poškodbam, kar povečuje tveganje za požar. Uporaba neustreznih goriv: kurjenje vlažnih drv ali uporaba drugih neprimernih goriv lahko povzroči večje kopičenje katrana in saj v dimniku.
Da bi zmanjšali tveganje za dimniške požare, je priporočljivo redno vzdrževanje in čiščenje dimnikov, še posebej pred začetkom kurilne sezone. Prav tako je pomembno, da uporabljate ustrezna goriva in se izogibate kurjenju odpadkov ali drugih neprimernih materialov, opozarja Hriberšek.
V kurilni napravi kurite samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, nikoli pa ne odpadkov. Kurite s suhim lesom, sušenim na zraku, polena morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba skladno z navodili proizvajalca ali vsaj splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča. Preprečiti je treba nalaganje gorljivih oblog v dimniku, če pa se že nabirajo, jih je treba odstraniti. Prav tako je treba zagotoviti takšno zgorevanje, da saje in smola sploh ne nastajajo in se zato ne morejo nabirati v dimniškem priključku in dimniku, kar zagotovimo s pravilno vgradnjo kurilne naprave z majhnimi emisijami in visokim izkoristkom, priporočajo na straneh Uprave RS za zaščito in reševanje.
Hriberšek, kot energetski svetovalec z 28 letnimi izkušnjami ob tem še poudarja, naj lastniki kurilnih naprav izkoristijo denarne spodbude javnega razpisa Ekosklada, kjer javni poziv 114 SUB -OB 24 omogoča ob zamenjavi kurilne naprave do 50 % priznanih stroškov oziroma 5.000 eur za kotel na lesno biomaso pri zamenjavi stare kurilne naprave, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe, z novim kotlom na lesno biomaso. Za socialno ogrožene lastnike vsaj ½ stanovanjske hiše pa 100 % povrnitev stroškov oz. max. 18.000 eur.
Uporabnike kurilnih naprav lahko tudi oglobijo
Za zmanjšanje dimniških požarov morajo dimnikarji opravljati preglede kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih sistemov, da zagotovijo varno delovanje ter preprečijo požare in zastrupitve. Lastniki ali uporabniki nepremičnin imajo pravico do svobodne izbire dimnikarske družbe. Lahko izberejo katerokoli dimnikarsko podjetje, ki ima dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev v Sloveniji.
"Če uporabnik ne izvede obveznih dimnikarskih storitev ali ne dovoli dostopa dimnikarju, lahko sledi denarna kazen. Prav tako lahko uporabnik dobi kazen, če ne upošteva navodil dimnikarja glede potrebnih popravil ali sanacij naprav. Za vse kurilne naprave, ki jih uporabljate v Sloveniji, je torej pomembno, da redno zagotavljate dimnikarske storitve, saj lahko nepravilnosti vodijo do nevarnih situacij, kot so požari, zastrupitve z dimnimi plini ali neučinkovita raba energije," še opozarja energetski svetovalec mreže ENSVET Ludvik Hriberšek.
Komentarji