Spomnimo, včeraj je postalo znano, da je policija na specializirano državno tožilstvo zaradi domnevnega vpletanja v delo policije podala kazensko ovadbo zoper predsednika vlade Roberta Goloba. Očitki segajo v obdobje, ko je položaj notranje ministrice še zasedala Tatjana Bobnar. Ravno slednja je takrat po odstopu na tožilstvo in Komisijo za preprečevanje korupcije podala prijavo, od takrat pa je potekal predkazenski postopek.

Očitke je danes v državnem zboru znova zavrgel premier Golob, ki je dejal, da gre za »politični boj užaljene političarke.« Po njegovih besedah ravno v teh dneh »minevajo tri leta od zaplinjanja Ljubljane in najhujšega teptanja človekovih pravic v zgodovini samostojne Slovenije. Pri tem je najbolj bizarno, da sem jaz edini politik, ki je bil v vsem tem času ovaden, ker se je vmešaval v policijo.« Dejal je, da je kazenska ovadba del političnega boja, ki ga proti njemu od odstopa decembra 2022 bije nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, in da bo, ker verjame v pravno državo, vse očitke zavrgel po pravni poti.

Golob je znova spomnil tudi na obtožbe, ki jih je bil deležen v primeru prijetja ruskih vohunov, češ da je vplival na datum aretacije, kar pa se je po njegovih besedah nato izkazalo za izmišljotino: »Danes so vsi dokazi na mizi, da so obtožbe, ki sta jih takrat navedla tako Boštjan Lindav (nekdanji v. d. generalnega direktorja policije op. a.) kot Tatjana Bobnar čista laž.«

Golob je dodal, da je manj znano, da je Bobnar že v času pred volitvami, ko je še bila zaposlena na policiji, z njim poskušala vzpostaviti stik: »Dvakrat je prišla k meni z lastno pobudo. Ona je tista, ki je meni govorila o seznamu janšistov, ki jih bo očistila policije, če bo le dobila priložnost, da bo postala notranja ministrica.« Golob je še poudaril, da gre v primeru kazenske ovadbe za besedo proti besedi dveh politikov in da se mu zdi bizarno, da je policija na račun tega vložila kazensko ovadbo.

Domneva nedolžnosti

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je nato v popoldanskem odzivu dejala, da je v tem primeru glede na navedbe v mediji šlo za pogovor med dvema javnima funkcionarjema, dvema politikoma, zato da je prav, da se zadeva razišče, za kaj je dejansko šlo in ali so izkazani znaki kakšnega kaznivega dejanja, poroča STA. Dejala je še, da je edini, ki je pristojen za odločanje o pregonu, državni tožilec, in da do pravnomočne odločitve sodišča velja ustavno načelo domneve nedolžnosti. »Policija namreč sama ne odloča o ovadbah, policija ovadbe vedno posreduje naprej ali spiše svojo na državno tožilstvo.« Dodala je še, da ovadbe v predkazenskih postopkih niso nič neobičajnega, da pa je za vse državljane izjemnega pomena spoštovanje ustavnega načela domneve nedolžnosti. »Jaz se tega zavedam in tega tudi striktno držim, zato ne komentiram tekočih postopkov, prav tako nisem recimo komentirala zadeve Trenta ali katerihkoli drugih predkazenskih, kazenskih ali kakšnih drugih postopkov,« je sklenila.

Kaj pravijo v koaliciji?

Že dopoldne so se odzvali tudi v koalicijskih partnericah Gibanja Svoboda, SD in Levici. Poudarili so, da morajo pristojni organi opraviti svoje delo. V Levici sicer pričakujejo, da bo Golob zadeve pojasnil tudi širši koaliciji, sicer pa da nimajo dovolj podatkov, da bi se lahko do kazenske ovadbe opredelili. Da kazensko ovadbo spremljajo z vso resnostjo in odgovornostjo, so pojasnili v SD. Dodali so, da zagovarjajo načela pravne države, vladavine prava in transparentnosti, zato kot ključno ocenjujejo, da neodvisni preiskovalni organi opravijo svoje delo strokovno in avtonomno. V Svobodi so medtem prepričani, da je omenjeno kazensko ovadbo mogoče razumeti kot onemogočanje dela te koalicije pri izvajanju programa. Vodja poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič je poudarila, da gre »posledično tudi za napad na predsednika vlade in rušitev te vlade. Očitek predsedniku vlade glede vmešavanja v delo policije pa je preprosto že dobro znana politična igra že znanih in tudi novih akterjev na slovenskem političnem parketu.« Zagotovila je, da poslanska skupina ostaja enotna v podpori premierju in predsedniku Gibanja Svoboda.