Generalna skupščina ZN je 17. oktober razglasila za mednarodni dan za izkoreninjenje revščine z željo, da bi opozorili na problem revščine v svetu in spodbudili aktivnosti za njeno zniževanje. Za končanje revščine v svetu moramo dajati prednost vlaganju v dostojno delo, učenje priložnosti in socialno varstvo, opozarja generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres. Po njegovem pozivu je treba dosledno izvajati novi pakt za prihodnost, ki ga je Generalna skupščina ZN sprejela na vrhu za prihodnost septembra v New Yorku. Pri tem je treba slediti trajnostnim razvojnim ciljem in spremeniti arhitekturo finančne ureditve v svetu, tako da bo mogoče pomagati državam v razvoju pri vlaganju v prebivalstvo, je odločen.
Dohodki pod pragom tveganja revščine pod povprečjem EU
V Sloveniji je bilo lani tveganju socialne izključenosti izpostavljenih 13,7 odstotka ali 287.000 prebivalcev. Med njimi je 264.000 prebivalcev ali 12,7 odstotka vseh v državi živelo z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine. Povprečje v EU pri deležu prebivalcev, izpostavljenih tveganju revščine, je bilo na podlagi podatkov iz leta 2022 pri 16,2 odstotka, pri deležu prebivalcev, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, pa je dosegalo 21,4 odstotka. "Revščina kljub napredku ostaja resen problem naše družbe. Revščina danes ne pomeni le pomanjkanja osnovnih dobrin, kot so hrana, voda in oblačila, temveč tudi socialno izključenost in omejen dostop do zdravstva, izobraževanja, stanovanja ter negotovo zaposlitev. To pa prizadene zaposlene z nizkimi plačami, starejše z nizkimi pokojninami in mlade, ki se soočajo s prekarnimi zaposlitvami in dragimi stanovanji," je v izjavi ob mednarodnem dnevu boja proti revščini dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
10.000 ljudi izpostavljeno vsem trem oblikam socialne izključenosti
Resno materialno in socialno prikrajšanih je bilo lani v Sloveniji 41.000 prebivalcev. Ti si torej niso mogli privoščiti vsaj sedmih od 13 elementov prikrajšanosti. Tak element je denimo primerno ogrevano stanovanje. V gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo pa je živelo 59.000 ljudi. Vsem trem oblikam socialne izključenosti, tako tveganju revščine kot resni materialni in socialni prikrajšanosti in zelo nizki delovni intenzivnosti gospodinjstva, je bilo izpostavljenih 10.000 ljudi, so ob mednarodnem dnevu zapisali na državnem statističnem uradu.
Mesec: Revščina otrok zmanjšana skoraj za tretjino
"Zaradi dobrih socialnih politik (zvišanje minimalne plače za več kot 40 odstotkov v zadnjih 5 letih, uvedba instituta zagotovljene pokojnine, rekordne uskladitve pokojnin in socialnih transferov v zadnjih dveh letih, dvig vdovskih pokojnin letos itn.), ki jih izvajamo, nam je uspelo zmanjšati hudo socialno in materialno izključenost drastično zmanjšati. Materialna prikrajšanost je tako pri nas prisotna le pri dveh odstotkih prebivalcev, kar je najmanj med vsemi državami Evropske unije (povprečje je 6,8 odstotka) in nas uvršča na prvo mesto," pravi Mesec in dodaja, da je Slovenija med 39 državami članicami Evropske unije in OECD v zadnjem desetletju dosegla največji napredek pri zmanjševanju števila otrok, ki živijo v revščini: "Revščina otrok je bila zmanjšana skoraj za tretjino, kar je izjemen dosežek."
Po besedah ministra smo lahko ponosni na te dosežke. "Vendar dokler obstaja pojav, poimenovan 'revščina', je naša naloga zelo jasna: krepitev socialne države, ki bo prebivalkam in prebivalcem izboljšala dostop do osnovnih dobrin, storitev ter s tem zagotovila vsem enake možnosti, pravičnejšo prihodnost in večjo socialno vključenost," je zaključil Mesec.
Komentarji