Za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica je bilo julija 2021 izdano energetsko dovoljenje za skupno instalirano moč 63 megavatov (MW). Avstrijski investitor AAE Gamit, ki želi vzpostaviti vetrno polje tudi v občinah Divača in Sežana, bi nad Ilirsko Bistrico postavil devet vetrnic, vsaka bi imela moč sedem megavatov, z elipsami bi segale do 250 metrov visoko. Vetrnice bi se nahajale vzhodno od Ilirske Bistrice in Šembij ter bi se raztezale od severa proti jugovzhodu po vrhovih vzpetin Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica. Od naselij bi bile oddaljene 1400 metrov. Do posameznih stojišč bi zgradili tudi povezovalne poti in 20-kilovoltne podzemne kable, za vsako stojno mesto pa bi uredili plato s površino približno 40-krat 80 metrov.
Na ilirskobistriški občini vetrnicam ostro nasprotujejo, saj gre za poseg v območje Nature 2000, in sicer na posebno ohranitveno območje (SAC) Javorniki - Snežnik ter posebno območje varstva (SPA) Snežnik - Pivka. »Za ta območja, ki imajo veliko naravovarstveno vrednost, je primerna obstoječa sedanja raba – za pašništvo, gospodarjenje z gozdom, divjadjo, oddih in rekreacijo s pohodništvom, tekom, gorskim kolesarjenjem ter s tem povezanimi trajnostnimi oblikami turizma v zares lepo ohranjeni naravi z bogato zgodovinsko in etnološko dediščino. Ta se je izoblikovala skozi stoletja in nam jo zavida marsikdo,« se je v uradnem zapisu na Facebooku odzval župan Gregor Kovačič.
Na ilirskobistriški občini, ki jo vodi župan Gregor Kovačič, vetrnicam ostro nasprotujejo.
Projektu nasprotuje tudi zato, ker učinki delovanja velikih vetrnic na zdravje ljudi niso dovolj dobro raziskani. Poleg vplivov nizkofrekvenčnega hrupa ni znano, kako bi morebitna porušitev vetrnic vplivala na vodne vire. Predlagana lokacija namreč leži v neposrednem zaledju edinega vira pitne vode v občini, zajetja Bistrice.
Nič brez ustrezne strategije
Umeščanje vetrnih elektrarn v naravo pozorno spremljajo tudi v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kjer so se v boju zoper škodljive posege v območja Nature 2000 močno angažirali že pred desetimi leti in dosegli, da je takrat padel projekt vetrne elektrarne na Volovji rebri.
»Poznamo tako primere dobrih kot slabih praks. Menimo, da država ne bi smela pristopati k spremembam državnih prostorskih načrtov na nacionalno in mednarodno pomembnih območjih varstva narave brez ustrezne strategije. Ta bi bila poleg ohranjanja nacionalnih interesov in javnosti dobrodošla tudi za investitorje. Pobuda DPN za polje VE Ilirska Bistrica po našem mnenju ogroža ključne varovane vrste na posebnem območju varstva (SPA) Snežnik - Pivka, ki je opredeljeno in pravno določeno po direktivi o pticah. Zato smo se kot organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, seveda dolžni vključiti v postopek,« napoveduje Tomaž Mihelič z DOPPS.
Vpliv na vodne vire, rastlinske in živalske vrste
Tudi v Parku Škocjanske jame (PŠJ) opozarjajo na potrebo po predhodni obravnavi tovrstnega posega v prostor in preudarni odločitvi, ki bo upoštevala vse vidike. »PŠJ je med drugim tudi koordinator Unescovega programa Človek in biosfera na biosfernem območju Kras, zato zagovarja trajnostne in naravi ter ljudem prijazne dolgoročne rešitve. Tako velik poseg, z umestitvijo visokih vetrnih elektrarn, dostopnih cest in povezovalnega daljnovoda na ranljivo kraško območje, ima lahko neželene posledice, kot so vpliv na vodne vire, habitatne tipe ter rastlinske in živalske vrste. Zato menimo, da bi bila potrebna strokovna in nevtralna predhodna celovita presoja vplivov na okolje,« poudarjajo.
Problematiko načrtovane gradnje vetrnih elektrarn bodo v kratkem obravnavali v svetu zavoda in strokovnem svetu ter nato oblikovali dokončno mnenje.Ne le v strokovnih institucijah, o smotrnosti projekta dvomijo tudi v domačem društvu Eko Bistrc, kjer so opozorili tudi na nekatera protislovja. »V državni študiji iz leta 2015 je za vetrno energijo predvidenih 12 lokacij, tega območja pa tam ni. Ne razumem torej, kaj se je v tem času s strokovnega stališča spremenilo, da so kar naenkrat dodali to lokacijo,« se sprašuje predsednica društva Mojca Mejak. Vetrnice se jim na tej lokaciji zdijo sporne že zato, ker gre za poseg v območja Nature 2000, biosferno območje PŠJ, zaščiteno območje za divje zveri in vodozbirno območje. Kot še poudarja, bi država najprej morala urediti zakonodajo glede mejnih vrednosti nizkofrekvenčnega zvoka, poseg pa prinaša tudi svetlobno onesnaženje.
Nočejo vetrnic na pragu domov
Sodeč po odzivih na družbenih omrežjih, pa si tudi velika večina domačinov ne želi vetrnic na pragu svojih domov. »Postavijo naj jih ob avtocesto med Postojno in Jelšanami,« je vladi ironično predlagal eden od njih.
Načrtovano polje vetrnih elektrarn je tudi v nasprotju z razvojnimi načrti občine. »Vetrne elektrarne je treba umeščati v degradirana območja, stran od naselij. Ni pa naloga občin, da iščejo primerne lokacije za take projekte za zasebni kapital,« meni Kovačič in dodaja, da so občine državi že ponudile roko sodelovanja pri doseganju ciljev povečanja deleža proizvedene energije iz obnovljivih virov. »Potrebujemo samo ustrezno finančno spodbudo za vzpostavljanje lastnih kapacitet obnovljivih virov energije na način, da ne bodo spet vseh niti v rokah imeli trgovci z električno energijo, ter sredstva za povečevanje energetske učinkovitosti stavb,« žogico državi vrača Kovačič.
Komentarji