Vodstvo podjetja je avgusta po zaključku kolektivnega dopusta predstavnikom delavcev in sindikatu predstavilo načrtovano reorganizacijo in optimizacijo skupine, po kateri bo do konca leta v Žireh brez dela ostalo 60 zaposlenih. Medtem je konec julija vrata zaprla tudi ena od dveh proizvodnih enot v Bosni in Hercegovini.

V drugi proizvodni obrat v Bosni bodo preselili del proizvodnih linij, in sicer montažne linije čevljev za alpsko smučanje, obutve za smučarski tek in pohodno obutev ter sekalnico, so za STA avgusta pojasnili v Alpini. Na sedežu podjetja v Žireh bodo ostali orodjarna in oddelki za vlivanje plastike ter delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, torej celoten oddelek razvoja, marketinga in prodaje.

Seznam je znan

Kot je danes poročal Radio Slovenija, je seznam presežnih delavcev znan, predsednica sindikata v podjetju Janja Tinauer pa je povedala, da gre za 83 ljudi, pri čemer bodo 23 ponudili nove pogodbe v drugem oddelku. Nekaj naj bi jih šlo na čakanje pred upokojitvijo, 38 pa jih bo prejelo odpovedi iz poslovnih razlogov.

"Ljudje so razočarani, saj so bili v podjetju tudi dve ali tri desetletja. Upam, da jim bo zavod pomagal s kakšno novo zaposlitvijo," je dodala Tinauer, na škofjeloški izpostavi Zavoda RS za zaposlovanje pa so po poročanju radia pripravljeni in spremljajo razmere.

Po besedah direktorja kranjske območne enote zavoda Uroša Kopavnika bo večina odpuščenih pogoje za upokojitev dosegla v času prejemanja denarnega nadomestila, vseeno pa bodo z vsakim od njih pripravili zaposlitveni načrt. Zaposlitve se jim ponujajo tudi v drugih panogah, ne glede na raven izobrazbe, je dodal.

Lani je Alpina ustvarila 38,8 milijona evrov prodaje. Izguba je znašala 1,7 milijona evrov, vrednost EBITDA pa je bila 900.000 evrov. Vodstvo podjetja načrtuje, da bodo letos realizirali od 28 do 29 milijonov evrov prodaje, kar je približno 25 odstotkov manj od prvotnega plana. Izguba bo predvidoma znašala tri milijone evrov.

Kot je avgusta poudarila direktorica Amadea Kavčič Jesenovec, so trenutni koraki, ki so jih primorani narediti, težki in nepriljubljeni, a nujni za ohranitev podjetja. Razlogi zanje so zmanjšanje potreb po proizvodnih zmogljivostih, visoki stroški energentov, transporta in vzdrževanja, višanje minimalne plače ter velik pritisk konkurence v smislu nizkih proizvodnih cen.