Potem ko je parlamentarni odbor za pravne zadeve sredi oktobra ugotovil, da pri nobenem od 26 komisarskih kandidatov ni konflikta interesov, se bodo v ponedeljek začela še vsebinska zaslišanja kandidatov pred pristojnimi parlamentarnimi odbori.

Kot prva bosta ob 14.30 na vrsti kandidat za komisarja za trgovino, ekonomsko varnost, medinstitucionalne odnose in preglednost iz Slovaške Maroš Šefčovič, ki je trenutno kot podpredsednik komisije pristojen za zeleni dogovor in odnose z drugimi institucijami, ter kandidat za komisarja za medgeneracijsko pravičnost iz Malte Glenn Micallef.

Med prvimi bosta pred evropske poslance stopila še komisarski kandidat za področje kmetijstva iz Luksemburga Christophe Hansen v ponedeljek zvečer in irski kandidat za komisarja za vladavino prava Michael McGrath v torek dopoldne. Zaslišanje komisarskega kandidata za notranje zadeve in migracije, Avstrijca Magnusa Brunnerja bo potekalo v torek zvečer.

V sredo zvečer bosta parlamentarna odbora za zunanje zadeve (Afet) in industrijo (Itre) zaslišala nekdanjega litovskega premierja Andriusa Kubiliusa, ki mu je von der Leyen dodelila eno od glavnih prednostnih področij prihodnjega mandata - obrambo.

Istočasno bo potekalo zaslišanje trenutnega komisarja za širitev iz Madžarske Oliverja Varhelyija, ki mu je predsednica komisije za naslednji mandat zaupala področji zdravstva in dobrobiti živali. Tesen zaveznik madžarskega premierja Viktorja Orbana je bil v iztekajočem se mandatu tarča številnih kritik s strani Evropskega parlamenta.

Tako si lahko obeta zahteven parlamentarni preizkus, je pa vprašanje, ali sta ga pristojna odbora pripravljena zavrniti, saj bi to lahko precej zapletlo in podaljšalo celoten proces potrjevanja bodoče Evropske komisije.

Marta Kos bo na vrsti v četrtek

Kandidatko za njegovo naslednico na komisarskem položaju, pristojnem za širitev unije, Marto Kos bo Afet zaslišal v četrtek ob 9. uri.

Poleg pristojnega odbora, v katerem so tudi slovenski poslanci Milan Zver (EPP/SDS), Matej Tonin (EPP/NSi), Matjaž Nemec (S&D/SD), Marjan Šarec (Renew/Svoboda) in Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna), bodo kot povabljeni na zaslišanju sodelovali še odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), odbor za ustavne zadeve (Afco) in pododbor Afeta, pristojen za človekove pravice (Droi).

Pričakovati je, da bodo evroposlanci nekdanji slovenski diplomatki zastavljali tudi vprašanja o domnevnih pritiskih na podrejene na veleposlaništvu v Švici in očitkih, da naj bi sodelovala z jugoslovansko tajno službo Udba, kar je Kos že večkrat zanikala. Verjetno jih bodo zanimala tudi njena stališča do ruske agresije na Ukrajino, saj bo med drugim pristojna za podporo tej državi, in njeno delo na področju svetovanja.

V povezavi s širitvijo EU, za katero bo pristojna, pa jih bodo glede na pisna vprašanja, ki jih je prejela od poslancev, zanimale njene prednostne naloge in cilji ter glavni izzivi. Vprašanja so se nanašala še na spremljanje napredka v širitvi ter zagotavljanje spoštovanja vladavine prava v državah kandidatkah.

Kandidatka je v odgovorih kot cilj svojega petletnega mandata navedla, da bi bilo čim več kandidatk pripravljenih na vstop v EU. Ena osrednjih nalog njenega mandata pa bo razreševanje blokad v širitvenem procesu, saj so ga nerešena dvostranska vprašanja med državami že večkrat upočasnila.

Zaslišanja komisarskih kandidatov se bodo predvidoma zaključila v torek, 12. novembra. Tedaj bo na vrsti vseh šest kandidatk oziroma kandidatov za podpredsedniške položaje, in sicer Raffaele Fitto, Kaja Kallas, Roxana Minzatu, Stephane Sejourne, Henna Virkkunen in Teresa Ribera.

Najtežja vprašanja lahko pričakuje kandidat za podpredsednika komisije

Najtežja vprašanja med njimi lahko pričakuje kandidat za podpredsednika komisije, pristojnega za kohezijo, Fitto iz vrst italijanske vladajoče stranke Bratje Italije, ki je v Evropskem parlamentu del skrajno desne politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR). Levosredinske politične skupine namreč ne želijo, da bi zasedel podpredsedniški položaj.

Vendar bi lahko z vztrajanjem pri zahtevi, da mu von der Leyen odvzame podpredsedniški naziv, oziroma z zahtevo, da ga zamenja, ogrozili špansko kandidatko za podpredsednico za čisti, pravični in konkurenčni prehod Ribero iz vrst socialistov. Njeno zaslišanje je predvideno povsem na koncu.

Pri določitvi takšnega vrstnega reda se je desnosredinska politična skupina Evropske ljudske stranke (EPP) povezala s skrajno desnimi skupinami, kar je sprožilo kritike med levosredinskimi skupinami.

Zaslišanje posameznega kandidata pred enim ali več odbori bo sicer trajalo približno tri ure. Kandidat bo imel na začetku na voljo 15 minut za predstavitev. Sledila bodo vprašanja poslancev, ki so si čas za zastavljanje vprašanj razdelili glede na velikost političnih skupin. Komisarski kandidat bo imel na koncu še pet minut za sklepne besede.

Po zaslišanju bodo imeli člani odborov približno eno uro časa za posvetovanja znotraj svojih političnih skupin. Njihovi predstavniki v pristojnem odboru oziroma odborih se bodo nato sestali za zaprtimi vrati in ocenili kandidata.

Za uspešno opravljeno zaslišanje ga bodo morali podpreti koordinatorji skupin, ki imajo skupaj najmanj dve tretjini članov. Marto Kos bodo morale torej podpreti skupine, ki imajo skupaj 51 od 79 članov Afeta. Trije nepovezani poslanci se namreč ne upoštevajo.

Če kandidat ne bo zbral zadostne podpore, mu bodo lahko poslali dodatna vprašanja ali pa ga pozvali na dodatno zaslišanje. Če tudi nato ne bo zbral dvotretjinske podpore, bodo o njem glasovali vsi člani pristojnega odbora oziroma odborov. Za potrditev bo v tem primeru potreboval navadno večino.

Uradne izide lahko pričakujemo 21. novembra

Izid zaslišanj bo uradno znan šele 21. novembra, ko naj bi končno oceno podala konferenca predsednikov parlamenta.

Na koncu bodo morali celotno komisijo pod vodstvom Ursule von der Leyen evroposlanci potrditi še na plenarnem zasedanju, kar je mogoče pričakovati zadnji teden novembra. Če pri zaslišanjih ne bo večjih zapletov, bo nova Evropska komisija mandat nastopila 1. decembra.