Sicer je Dars s prodajo vinjet v letošnjem letu zadovoljen. Od začetka leta do konca septembra je vinjete kupilo več kot 7,4 milijona uporabnikov, to pa je za 1,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. S tem se je v blagajno steklo tudi nekaj več denarja, v primerjavi z lanskim enakim obdobjem so na ta račun pridobili 214,1 milijona evrov ali za 4,7 odstotka več. Veliko se pri nas proda letnih vinjet, te stanejo po 117,50 evra; prodali so jih 947.962, v omenjenem obdobju za 0,2 odstotka več, zanimivo pa je, da se veliko uporabnikov naših avtocest odloča tudi za časovno krajše vinjete.
Največ je tedenskih vinjet
Med vsemi vinjetami je bilo prodanih največ tedenskih, 4,6 milijona ali za 2,8 odstotka več; te so seveda najbolj priljubljene pri turistih, ki se skozi Slovenijo peljejo proti jugu in po koncu počitnic nazaj na sever. Mesečnih vinjet pa so prodali 1,8 milijona ali za 1,2 odstotka več. Vinjete morajo seveda kupiti tudi uporabniki motociklov, teh je bilo v prvih devetih mesecih letos 21.829 ali za 4,1 odstotka več kot pred letom dni.
Ob vseh teh številkah se seveda lahko vprašamo, kako je s tako imenovanimi zastonjkarji. Cestninski nadzorniki Darsa so od začetka leta 2024 do 27. oktobra zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjete izdali 62.351 plačilnih nalogov. To je za 28 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Če voznik nima vinjete, je storil prekršek, kazen pa znaša 300 evrov. Dars je že razvil, in še razvija, mrežo kontrolnih točk, po novem prekrškarje lovijo tudi z mobilnimi enotami za preverjanje registrskih tablic in s tem, ali je voznik kupil vinjeto ali ne. Zato dejansko vse bolj učinkovito lovijo tiste, ki želijo s tem nekaj »privarčevati«.
Tujci med najpogostejšimi prekrškarji
Cestninski nadzorniki večkrat preverjajo uporabo vinjet, pri tem so tudi vse učinkovitejši.
Med prekrškarji pri vinjetah je največ tujcev, priznavajo na Darsu, teh naj bi bilo skoraj 80 odstotkov med vsemi kršitelji, lani so denimo izstopali vozniki vozil z nemškimi registrskimi oznakami. A čeprav so pri nas vinjetni sistem uvedli že leta 2008, sprva v obliki nalepk, ki jih je bilo treba nalepiti na vetrobransko steklo, od 1. februarja 2022 pa imamo le še elektronske vinjete, se mnogi izgovarjajo, da »niso vedeli«, mnogi pa preprosto računajo, da bodo s kratko vožnjo po Sloveniji hitro že v drugi državi. Za najbolj kritičnega, kar zadeva neplačevanje vinjet, se je izkazal odsek štajerske avtoceste, ki zajema tudi pomurski in podravski krak.
Avstrijci tudi dražijo
Če ima Slovenija 616 kilometrov avtocest, za katere je obvezna uporaba vinjet, ima Avstrija okoli 2300 kilometrov, za katere zahteva vinjeto. Tudi tam gredo v korak s časom in bodo v naslednjem letu podražili vinjete, prvič od uvedbe bo cena presegla 100 evrov, cene pa bodo poskočile za malo manj kot osem odstotkov. Enoletna vinjeta za osebna vozila v Avstriji, ki je do zdaj stala 96 evrov, bo po novem vredna skoraj 104 evre, enodnevna vinjeta (ta je na voljo le v digitalni obliki) bo stala 9,30 evra, 10-dnevna pa se bo z 11,50 podražila na 12,40 evra. Za dvomesečno vinjeto bo treba v naslednjem letu odšteti 31,10 evra, prej je stala 28,90 evra. Nalepka v Avstriji bo leta 2025 morsko zelene barve. Če v Avstriji niste na poti z vinjeto, vas bo to stalo 120 evrov za osebno vozilo in 65 evrov za motocikel, kdor pa kazni ne more plačati takoj, se ta zaradi ovadbe lahko poviša na 3000 evrov.
Mnogi se šalijo – a je v tej šali tudi zrno resnice –, da vinjete pri nas niso tako poceni, ker je v ceno vključeno tudi »parkiranje na avtocesti«. Zaradi številnih dolgotrajnih del in zožitev vedno znova nastajajo zastoji, a avtoceste je treba tudi obnavljati, saj Slovenija kot tranzitna država beleži vedno večji promet s tovornjaki. Ti pa dokazano za nekajkrat bolj uničujejo avtoceste kot osebni avtomobili. Glede na raziskave in inženirske izračune lahko en sam tovornjak povzroči enako obrabo ceste kot približno 9600 osebnih avtomobilov, to pa zaradi dejstva, da obraba cestišča narašča eksponentno s povečevanjem osne obremenitve.
Večja dela pomladi 2025
Vsako delovišče tako ali drugače omejuje promet na tem odseku, nekaj več potrpežljivosti pa bo potrebne ob vožnji po štajerski avtocesti, zlasti na odseku med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, kjer so ravno začeli obnovitvena dela, ki bodo trajala vse do leta 2026. Večja dela se bodo sicer začela prihodnjo pomlad, največ težav s pretočnostjo prometa pa bo v predorih in na viaduktih, kjer bodo delali v poletnih mesecih v letih 2025 in 2026. Takrat bo namreč promet potekal po polovici avtoceste dvosmerno, po enem pasu v vsako smer. Za obnovo 13 kilometrov vozišča so namenili malo manj kot 62 milijonov evrov, brez davka, a številke dnevnih prometnih obremenitev na tem delu avtoceste govorijo svoje: povprečen letni dnevni promet na tem avtocestnem odseku je lani v obe smeri znašal 52.500 vozil, od tega 6500 tovornih. O tem, kaj to pomeni za prihodnje zastoje, verjetno ni treba veliko dodati.
Komentarji