Pred osmimi meseci, ko je komaj našla 80 kvadratnih metrov veliko mansardno stanovanje, si ni mislila, da se bo njeno življenje spremenilo v pekel. Dobiti stanovanje za mamico s tremi otroki in kužkom je v Sloveniji misija nemogoče. Zato je bila toliko bolj hvaležna, ko je z novorojenčkom v občini Moravče dobila drugo priložnost. Stanovanje se je oglaševalo za 750 evrov, a je najemodajalec Simon Kokelj že na začetku samovoljno dvignil najemnino na 800 evrov.
Na stanovanje je Nika s svojimi otroki čakala dva meseca in tudi ob vselitvi je bilo nedokončano, a Niki se je mudilo, da dobi streho nad glavo; z najemodajalcem sta se ob podpisu pogodbe dogovorila (priča je bil tudi posrednik), da mu plača varščino v višini 800 evrov ter poravna stroške posrednika (960 evrov), prve najemnine pa ne, ker stanovanje ni bilo dokončano. Nika je sicer upravičena do subvencionirane najemnine; polovico, 416 evrov, plača država, polovico pa sama. Svojega dela, okoli 400 evrov, najemodajalcu po dogovoru ni plačala, začela pa je z vselitvijo v pričakovanju, da bo najemodajalec Kokelj stanovanje dokončal, odpravil napake in da bo mirno zaživela.
Stanovanje ostalo nedokončano
Takoj po izročitvi denarja so se začele težave. Najemodajalec je poslal v stanovanje delavce, a napak po dveh mesecih niso odpravili. Tako je bilo Nikino sporočilo z dne 10. marca 2024, torej manj kot mesec dni po prihodu v stanovanje: »Na koga naj se še obrnem glede težav? Spet ni tople vode, ki jo nujno potrebujem, ne dela hladilnik, ne dela pralni stroj, ni luči v sobah.« Najemodajalec ji ni odgovoril 14 ur, potem pa ji je sporočil, da ji ne more pomagati, in ji zaželel lep večer.
Včasih odgovora ni bilo tudi po tri dni. Nika priznava, da je s tremi majhnimi otroki težko premagovala dneve brez gretja in vroče vode. Elektrika je na začetku še bila, čeprav nikoli ni videla nobene položnice. Poleg vsega stanovanje še ni imelo stopnic, most do stanovanja pa je nestabilen, nagajala so vhodna vrata, en dan so ostali notri zaprti, da so jih morali reševati.
Tudi okolica je bila neurejena, do aprila ni bilo smetnjakov, »navodilo je bilo, da smeti vozi v dolino«, pravi Nika. Delavci, ki so se sprehajali po stanovanju, ki bi moralo biti od primopredaje 17. februarja že zdavnaj končano, niso naredili nobenega napredka. Težave so bile ves čas prisotne, miru ni bilo. Ves čas so zračili, hodili z umazanimi čevlji, poleg skrbi za dojenčka je morala pospravljati za njimi. 1. aprila je Koklju napisala: »In povem, da v stanovanje ne spustim več nobenega delavca, ker imam dovolj tega popravljanja brez efekta, očitno ne znajo ničesar popraviti brez posledic.«
Ker stanovanje ni bilo dokončano, Nika ni želela plačati svojega dela najemnine. Najemodajalec pa je v nasprotju z začetnim dogovorom ureditev stopnic, ki vodijo v mansardo, pogojeval s plačilom celotne najemnine. Poleg tega ogrevanja ni bilo, vode pa tudi večkrat ne.
Osem mesecev od vselitve
Tudi danes še ni stopnic do mansarde, vsak dan je Nika primorana do stanovanja priti po provizoričnem lesenem, razmajanem in nevarnem podestu, po katerem hodijo tudi vsi trije otroci in kuža. Podest je uprt v spodnja okna hiše. Stabilnosti ni. Enkrat se je pri hoji do mansarde že poškodovala.
Ko smo obiskali Niko Mavrič, smo lahko občutili, da je v stanovanju hladno. Nika to rešuje z novim plinskim grelnikom, mesečno porabi tri plinske jeklenke, namesto luči zvečer prižgejo novoletno okrasitev. Lučke za otroke. Hrano kuha in greje na majhnem plinskem gorilniku. Elektrike namreč ni, saj jo je 24. septembra odklopil, trdi Nika.
Lastnik Kokelj je elektriko po Nikinem pripovedovanju izklopil po tem, ko je uvidel, da najemnine ne bo plačala. Spodnji najemniki, priseljenska družina, elektriko imajo, so pa tako kot Nika brez ogrevanja, čeprav imajo prav tako majhne otroke. Ob našem prihodu niso bili zgovorni – srečni, da imajo streho nad glavo, čeprav trpijo mraz. Ogrevajo se z električnimi grelniki.
Kaj pravi najemodajalec Simon Kokelj?
Obrnili smo se tudi na najemodajalca Simona Koklja. Odgovoril nam ni na nobeno novinarsko vprašanje, ki smo mu ga poslali.
Ali so najemniki prijavljeni na Fursu, kakšna je nosilnost podesta, kdo bo odgovarjal, če se podre? Tudi v pogovoru je vztrajal z napadom na Niko in nas usmeril na njena sporočila. Pri tem je pošiljal zgolj SMS-sporočila Nikinega odziva, ne pa vzroka na njen odziv. Tako nam je v želji, da ustvari izkrivljeno podobo Nikine osebnosti, poslal del sporočil brez datuma, ne pa celote. V enem izmed njih je Nika napisala: »Ne dam niti centa in povem, da se ne odselim zlepa. Verjemite, ker sem vas sita do kosti.«
Nevarni podest, po katerem hodijo vsak dan. Najemodajalec ni poskrbel za obljubljene stopnice.
Kakšen je kontekst, kdaj je to napisala in zakaj, smo morali vprašati Niko.
Kokelj nam ni odgovarjal na novinarska vprašanja, ves čas je govoril, naj preberemo, kako se Nika odziva. Mi smo od Nike zahtevali še preostali del sporočila, kjer ga sprašuje, »kdaj bodo delale vtičnice, ker je brez elektrike, kdaj bo poštimal osnove«, nadaljevala pa je z grožnjo, »da se bosta morala očitno srečati na sodišču«. Sporočilo je Nika poslala 20. aprila, torej dva meseca po vselitvi.
Sporočila razkrivajo še, kar ves čas ponavlja Nika: da je dva meseca po vselitvi v stanovanju kup napak. Greznica. Elektrika. Gretje.
Elektrike ni
Kokelj nam je na vprašanje, zakaj ne dokonča stanovanja in vhoda ter ne naredi stopnic, dejal, da Niki »ne more pomagati, ker mu ne dovoli v stanovanje, ne dovoli sanacije«. Nika trdi, da to ni res, in nam pokaže slike. Julija so prišli in v največji vročini štiri ure greli mansardo, ker so nekaj popravljali.
Nika pravi, da so vse cevi že na začetku vselitve zaradi slabih, poceni materialov popokale, popravil jih ni nihče. Tudi družina pod njo nima gretja. Vroča voda je včeraj bila, elektrike pa zadnji mesec ni bilo, ker je Kokelj »potrgal kable«. Kokelj trdi, da to ne drži.
Nepravilno speljana kanalizacija po vasi še smrdi. Še vedno pa je najbolj nevaren nestabilen podest. Če je bilo na začetku rečeno, da bodo stopnice narejene, je 27. marca Kokelj sporočil, da stopnic ne bo, dokler ne plača svoje polovice najemnine, drugo, subvencionirano polovico, dobi. Spor se je poglobil, ko ji je prekinil elektriko. Še več, proti njej je nastopil z odvetnikom. Na dom so začele prihajati grožnje s tožbo. Nika, ki nima sredstev za odvetnika, je Kokljevemu odvetniku Klemnu Golobu opisala stanje v dolgem elektronskem sporočilu.
V stanovanju so ves čas težave.
Čez nekaj časa so se grožnje stopnjevale. Prek istega odvetnika je lastnik Simon Kokelj poslal pisno odpoved najemnega razmerja.
Kokelj je bil včeraj z družino v toplicah, po telefonu je zelo prijazen, najprej nam je povedal, da sta dva novinarja odnehala, ker ni zgodbe; da je vsem poslal njena sporočila in so odnehali. Povedal je še, da je sam tudi oče, da razume mamico, vendar pa ne more nič popraviti, ker mu Nika ne dovoli vstopa v stanovanje. Povedal je, da ni imel nič z električnimi kabli, da topla voda v hiši je, da pa pri ogrevanju ne dela cev in bi moral vstopiti v Nikino stanovanje, če bi želel sanirati težavo. Ves čas je poudarjal, naj preberemo njena sporočila.
Nedelovanje državnih institucij
Preverili smo tudi zgodovino njunih pogovorov. Delavci so bili v hiši več kot mesec dni, a napak kljub dogovoru niso odpravili. Najemodajalec stanovanja ni uredil na način, primeren za oddajo, ves čas pa od države prejema polovično najemnino. In ne nazadnje, življenje v stanovanju najemodajalca Simona Koklja je za Nikino družino nevarno.
Nika se je obrnila na Center za socialno delo Domžale, Najemniški SOS in stanovanjsko inšpekcijo. Na stanovanjski inšpekciji so bili povsem neodzivni, Nika si z inšpekcijo, ki jo plačujemo davkoplačevalci, ni mogla nič pomagati. Na CSD Domžale so si vzeli čas, njena socialna delavka Hočevarjeva je prišla v stanovanje in želela vzpostaviti kontakt s Kokljem, vendar je bila neuspešna. Konkretnih premikov pa CSD Domžale tudi zaradi pooblastil, ki jih imajo, ni dosegel.
Najemniški SOS
Nika se je obrnila tudi na Najemniški SOS, ki pa SOS zagotovo ni. Gre za spletno stran, ki ima napisane izvlečke iz zakona, obrazložene pravice najemnikov ter elektronski naslov, na katerega lahko pišete, »če so kaj pozabili«. Vendar ni videti, da bi ta SOS ponujal pomoč v sili (kot je nakazano v imenu). To je v konkretnem primeru izkusila Nika. Na spletu piše, da sta spletno mesto pripravila Danes je nov dan in Inštitut za študije stanovanj in prostora ter da je »projekt financiran s strani EU«. Obrnili smo se na kontakte, ki smo jih našli na spletni strani, in prišli do Maše Hawlina ter jo vprašali, kako so pomagali Niki. Po telefonu nam je povedala, »da so Niko že prvič, ko se je obrnila na njih, povezali s pravnim centrom (PIC), kjer so izkušeni pravniki, ki so komunicirali z najemodajalcem Kokljem«. Dodala je, da so »najemniki brez moči, najemodajalca težko prisiliš, da kaj naredi; edini vzvod je, da se obrneš na inšpekcijo in mu potem inšpekcija naloži, kaj mora narediti«. Na vprašanje, kakšne izkušnje imajo s stanovanjskimi inšpektorji, je Hawlina povedala, da slabe. Da je pet inšpektorjev pristojnih za vso državo in da se pretežno ukvarjajo z etažno lastnino. Sami pa so ponovili, da so bili z Niko večkrat v stiku, »punce so ji večkrat poskušale najti stanovanje, vendar je na tem področju veliko diskriminacije«, saj so za mnoge ovira otroci in pes. Niko omejujejo tudi finančna sredstva. Hawlina je še dodala, da so jo večkrat poskušali povezati z mediji, vendar se niso odločili za to zgodbo. Nika bi se takoj preselila iz tega mrzlega in nevarnega stanovanja, vendar stanovanj v okolici Moravč, Domžal zanjo ni. V Sloveniji je, kot je poudarila tudi Hawlina, zelo okrepljena diskriminacija, otroci in kužki so ovira za številne najemodajalce, čeprav je, kot pravi Nika, kuža čist, sama pa ima tudi redno zaposlitev in še subvencijo. A kdo ji lahko pomaga iz tega položaja?
Na koga se torej lahko obrne najemnik ob težavah z najemodajalcem?
Na koga se lahko obrne Nika Mavrič, sprašujemo ministra Simona Maljevca? Kje so v tej državi inšpekcije že osem mesecev? Na CSD, inšpekcije, ministrstvo in Furs smo poslali kup novinarskih vprašanj glede Nike Mavrič in njene družine. Je mogoče, da najemodajalec oddaja stanovanje, ki ni primerno za bivanje, obenem pa mu država že osem mesecev plačuje polovično najemnino? Kje je inšpekcija, kar zadeva nestabilni in ogrožajoči podest? Ali je dovoljeno, da priseljencem kljub plačilu polne najemnine najemodajalec ne uredi ogrevanja, na koga se lahko obrnejo zaradi jezikovne ovire? Ali ima Simon Kokelj prijavljene vse najemnike na Fursu? In še in še. Odgovore pričakujemo, zgodbo bomo pozorno spremljali.
Komentarji