Sortirne analize na ravni gospodinjstev potekajo že nekaj let. Ministrstvo je v okviru projekta prvo tovrstno analizo izvedlo leta 2021 in 2022. Rezultati iz teh dveh let so pokazali, da odpadna hrana v Sloveniji predstavlja 17 odstotkov vseh ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov. Cilj sortirne analize je pridobiti čim bolj reprezentativne podatke za oceno deleža odpadne hrane med biološkimi odpadki na nacionalni ravni. Ministrstvo tako pridobi pomemben vpogled v sestavo bioloških odpadkov in količino užitnih in neužitnih delov hrane, ki končajo med ločeno zbranimi biološkimi odpadki.

Kot so pojasnili na ministrstvu, je bilo v Sloveniji leta 2023 »zavrženih kar 164.803 ton hrane, kar predstavlja devet odstotkov več odpadne hrane kot leto prej.« Povečanje je predvsem posledica večje količine odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane. V tej dejavnosti se je namreč količina odpadkov zaradi zavržene hrane, neprimerne za uživanje ali predelavo, kar podvojila. Za sedem odstotkov se je povečal tudi delež odpadne hrane v trgovini,medtem ko so gospodinjstva zavrgla za dva odstotka več hrane. Povprečen Slovenec je denimo lani zavrgel 78 kilogramov hrane, kažejo podatki ministrstva.

Kar zadeva skupno količino odpadne hrane, je te še naprej največ v gospodinjstvih, in sicer kar 44 odstotkov. S 34 odstotki sledita gostinstvo in strežba. 13 odstotkov predstavlja proizvodnja hrane, devet odstotkov pa trgovina z živili. Po podatkih statističnega urada je delež užitne hrane, ki je leta 2023 končal v odpadkih, znašal 37 odstotkov oziroma za tri odstotne točke manj kot leta 2022.

snaga, sortirna-analiza, zabojniki
Andrej Petelinšek
Sodelavci Snage med izvajanja sortirne analize odpadne embalaže.

Kje bodo analizirali letos?

Ministrstvo je za izvajanje nove analize, ki jo bodo znova izvedli v dveh delih oziroma obdobjih (jesen/zima 2024/2025 in pomlad/poletje 2025) izbralo javno podjetje Snaga Maribor. Izvajanje analize v dveh obdobjih pristojnim omogoča natančno sledenje sezonskim vplivom na vrsto in količino odpadne hrane. Za vzorčenje so izbrali naslednje občine: Mestna občina Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Pesnica, Selnica ob Dravi in Starše.

V podjetju Snaga Maribor bodo zabojnike praznila v okviru svojega rednega dela izvajanja javne službe ločenega zbiranja bioloških odpadkov, nato bodo »njihovi delavci pod nadzorom in navodili Inštituta za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko IKEMA d.o.o. sortirali ločeno zbrane biološke odpadke,« so pojasnili na ministrstvu. Na vsakem območju vzorčenja bodo odvzeli sedem vzorcev bioloških odpadkov na posamezno časovno obdobje, pri čemer bo vsak vzorec tehtal najmanj 300 kilogramov in bo razdeljen na 11 frakcij, ki vključujejo tudi užitni in neužitni del odpadne hrane.

Z odvzemom vzorcev bodo pričeli v torek, analiza pa se bo zaključila do konca februarja, pri čemer vzorce ne bodo odvzemali med božično-novoletnimi prazniki, saj je v prazničnih dneh na mizi več hrane kot navadno. Analizo bodo na območjih istih občin ponovili še med marcem in junijem prihodnjega leta. Tudi takrat analiza ne bo potekala med prazniki.

Uporaba podatkov

Podatki, ki jih v okviru analize pridobi ministrstvo, služijo v podporo »prizadevanjem za zmanjšanje količin zavržene hrane, ministrstvu pa bodo omogočili oblikovanje učinkovitih politik na področju bolj odgovornega ravnanja s hrano.« Uporabili jih bodo za oblikovanje smernic za občine o obveščanju in ozaveščanju gospodinjstev ter za izvedbo delavnic za občine in izvajalce javnih služb o metodologiji za izvajanje sortirne analize odpadne hrane.

V sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE bo po navedbah ministrstva izvedenih tudi več delavnic in usposabljanj za različne deležnike v prehranski verigi, kjer bodo obravnavani načini preprečevanja odpadne hrane. Tako bodo denimo sledile izobraževalne delavnice o metodologiji za izvajanje sortirne analize odpadne hrane za občine in izvajalce javnih služb ter delavnice za občine o preprečevanju odpadne hrane v gospodinjstvih.