VS ZN je tudi zahteval, naj se takšne kršitve mednarodnega prava nemudoma ustavijo in ne ponovijo.

Izjava VS ZN sirsko vlado tudi poziva, naj v celoti spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost sosednjih držav ter dodaja, da takšni incidenti kažejo na to, kako slab vpliv ima kriza v Siriji na varnost sosed ter mir in stabilnost v regiji. Izjava prav tako na splošno poziva k zadržanosti, brez omenjanja Sirije in Turčije.

Uvodni osnutek izjave sta skupaj pripravila Azerbajdžan in Turčija, vendar ga je Rusija nemudoma zavrnila zaradi opredelitve, da novi razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Rusija je nato predlagala milejšo izjavo, ki poziva obe državi, naj se vzdržita vojaških spopadov, ki bi lahko poslabšale položaj na obmejnem območju.

Ruski osnutek so potem zavrnile zahodne članice VS ZN na čelu z ZDA in pogajanja so se nadaljevala do kompromisa. Veleposlanik Sirije pri ZN je ob tem želel, da VS ZN obsodi tudi sredin samomorilski bombni napad v mestu Alep, kar pa se ni zgodilo.

Ruski veleposlanik Vitalij Čurkin je sporočil, da pripravlja posebno izjavo o tem, ki jo bodo verjetno sprejeli danes. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je bombni napad, v katerem je umrlo 48 ljudi, že označil za grozljivo teroristično dejanje.

Iz Sirije je v sredo na turško obmejno vas priletela minometna granata, ki je ubila pet civilistov. Turčija je isti dan odgovorila z bombardiranjem položajev sirijske vojske in to ponovila še v četrtek. Džafari je Turčiji izrazil sožalje za žrtve in zagotovil, da preiskava poteka. Obenem je obvestil VS ZN, da sta bila turškem bombardiranju sirske vasi ranjena dva vojaška častnika.

Turški veleposlanik pri ZN Ertugrul Apakan je v pismu VS ZN minometni napad označil za dejanje agresije proti Turčiji in kršitev mednarodnega prava ter miru in varnosti.

Spopadi v Siriji trajajo že 18 mesecev in so zahtevali najmanj 30.000 življenj. VS ZN doslej še ni bil sposoben sprejeti resnejšega ukrepa, ker Rusija in Kitajska vztrajno blokirata predloge resolucij, ki bi za nasilje obsodili predvsem režim sirske predsednika Bašarja al Asada.