Pri tem sta sta glede na uvodne odzive uspela oba zadovoljiti svoje volivce. Splošno prepričanje komentatorjev po soočenju je bilo, da je demokrat Biden v Danvilleu veliko bolje opravil svoje delo kot prejšnji teden Barack Obama v Denverju. Vendar pa tudi republikanec Ryan ni igral tako podrejene vloge, kot jo je Obama na soočenju predsedniških kandidatov proti republikanskemu izzivalcu Mittu Romneyju.

Komentatorji liberalne televizije MSNBC so prisodili zmago 69-letnemu Bidenu, komentatorji konservativne televizije Fox 42-letnemu Ryanu, domnevno neopredeljeni volivci, ki jih je v studiu zbrala televizija CNN, pa so razglasili neodločen rezultat.

Biden je napadal od samega začetka, do konca soočenja pa je pogosto zavijal z očmi in se pokroviteljsko smehljal ter Ryana in voditeljico Martho Raddatz s televizije ABC večkrat prekinjal. Ryan je nato vrnil z isto mero.

Kandidata sta se spopadla glede napada na ameriški konzulat v Libiji, politike do Irana, Afganistana in Sirije, na domačem področju pa glede zdravstvenega zavarovanja za starejše, pokojninskega sistema, davkov in splava.

Po soočenju sta si oba prislužila čestitke svojih šefov Romneyja in Obame, ki je dejal, da ne bi mogel biti bolj ponosen na Bidena.

Obama bo sicer imel priložnost za popravni izpit prihodnji torek v Hampsteadu v državi New York, ko bo drugo predsedniško soočenje.

Biden je pri zunanji politiki skušal od nasprotnika dobiti pojasnilo, v čem se zunanja politika republikanske kampanje razlikuje od Obamove, a ga ni dobil. Ryan je ponavljal, da je Iran po štirih letih Obame bliže jedrskemu orožju, vendar ni neposredno zagovarjal skorajšnjega vojaškega napada.

Biden pa je poudarjal, da Amerika nove vojne na Bližnjem vzhodu ne potrebuje, čeprav Iranu ne bodo dovolili, da pride do jedrskega orožja. Na kritike, da se Obama oddaljuje od Izraela, pa je Biden odgovoril, da je "Bibi" (izraelski premier Benjamin Netanjahu) njegov prijatelj in imata o Iranu isto mnenje.

Tudi glede Sirije Ryan razen kritik Obamove politike ni predlagal ničesar bolj odločnega, kot je iskanje in oboroževanje tistih upornikov, ki ne spadajo v kategorijo islamskih skrajnežev. Biden ga je zaman skušal večkrat izzvati, naj pove, če želi novo vojno.

Največ točk je Ryan dobil glede napada na ameriški konzulat v Bengaziju, kjer postaja vse bolj očitno, da administracija 11. septembra ni poskrbela za zadostno zavarovanje objekta in veleposlanika v Libiji Christopherja Stevensa.

Biden je bil na soočenju s svojo napadalnostjo popolno nasprotje uspavanega Obame proti Romneyju. Republikanskega predsedniškega kandidata je med drugim kritiziral zaradi izjave, da 47 odstotkov Američanov noče poskrbeti zase in čaka na pomoč države.

Ryan mu je ob krohotanju občinstva vrnil, da sam najbolje ve, da besede včasih ne pridejo iz ust tako, kot so bile mišljene. Biden je namreč znan po izjavah mimo scenarija, ki so povzročile nemalo zadrege v Beli hiši.

Vendar pa se podpredsednik ZDA ni dal zmesti in je Romneyja obtožil, da je v enem od intervjujev izjavil, da se mu zdi 14-odstotna davčna stopnja, ki jo plačuje na 20 milijonov dolarjev dohodka, poštena, čeprav nekdo, ki na leto zasluži 50.000 dolarjev, plačuje več.

Za ameriške volivce najpomembnejša debata se je vrtela okrog sistema zdravstvenega zavarovanja za starejše Medicare. Biden je trdil, da želita Romney in Ryan sistem privatizirati, Ryan pa je vztrajal, da bo sistem ohranil in da so reforme nujne, sicer bodo tudi sedanji upravičenci ostali brez podpore. Biden se je nato obrnil proti kameri in vprašal Američane, komu verjamejo.

Na vprašanje o splavu je Biden zagotovil, da kot katoličan osebno splavu nasprotuje, vendar za razliko od Ryana noče vsiljevati svojega prepričanja drugim.

Ryan, ki je prav tako katoličan, pa je zagotovil, da sta z Romneyjem proti splavu, razen v primeru posilstva, incesta ali ogroženosti zdravja nosečnice. Ryan je sicer doslej nasprotoval splavu v vseh primerih.

Kljub ognjevitosti Bidena pa je Ryan v sklepnem nagovoru ponovno opozoril volivce na to, kar jih najbolj zanima. To pa je počasno gospodarsko okrevanje po krizi, ko je 23 milijonov ljudi brez službe, 15 odstotkov Američanov pa živi v revščini. Obamo je obtožil, da ni uresničil obljub, in dodal svojo, da bo pod njim in Romneyjem šlo na bolje veliko hitreje.