"Zakaj se oblasti niso pogajale z ugrabitelji? Kateri plin je ubil naše svojce?" so vprašanja, s katerimi se soočajo svojci umrlih. Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP dejala Natalia Kurbatova, mati 13-letne žrtve, še vedno niti ne ve, kako je njena hčerka umrla.

Več kot 900 ljudi, od katerih je večina prišla na priljubljeni muzikal, se je 23. oktobra 2002 znašlo v rokah do zob oboroženih čečenskih upornikov, 21 moških in 19 žensk. Ti so tri leta po tem, ko je predsednik Vladimir Putin sprožil drugo čečensko vojno, zahtevali umik ruskih sil iz Čečenije ter v nasprotnem primeru grozili z razstrelitvijo gledališča.

Zajetje talcev je trajalo dva dni in tri noči. Kot je povedal eden od preživelih, so ves čas sedeli na svojih sedežih pred smrdljivim prostorom za orkester, ki je bil spremenjen v stranišče, bili so brez vode in hrane.

26. oktobra so nato posebne ruske enote s pomočjo posebnega plina, ki so ga spustili po sistemu za zračenje, zavzele poslopje gledališča. Zaradi zastrupitve s plinom, katerega sestava še vedno ni znana, so umrli tudi številni talci. Bombe so nato razstavili, vse upornike pa pobili, nekaj tudi medtem ko so bili omamljeni zaradi plina. Uporniki sami so ubili samo pet talcev.

Odvetnik svojcev žrtev Igor Trunov ob tem poudarja, da so mnogi umrli zato, ker niso bili deležni ustrezne zdravstvene oskrbe. Pomoč je bila slabo organizirana, reševalna vozila niso mogla priti do poslopja, bolnišnice pa niso bile pripravljene na sprejem tolikšnega števila ljudi. Zdravniki niso poznali sestave plina in niso imeli dovolj protistrupa.

Sprašuje se tudi, zakaj so vse ugrabitelje pobili, saj jih je plin onemogočil in bi jih lahko žive zajeli ter nato zaslišali. Ruska sodišča so doslej sistematično zavrnila še vse tožbe bivših talcev, ki so zaradi ravnanja oblasti zahtevali odškodnine.

Decembra lani pa je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu Rusiji naložilo, da mora 64 tožnikom, žrtvam napada in sorodnikom umrlih, izplačati 1,25 milijona evrov odškodnine. Oblastem v Moskvi je obenem odredilo odprtje preiskave o okoliščinah smrti talcev in o odgovornih. Ruska preiskovalna komisija je to zahtevo zavrnila.

Manj kot dve leti po Dubrovki so se sicer ruske oblasti leta 2004 znova soočile z množično ugrabitvijo. V osnovni šoli v Beslanu v Severni Osetiji so oboroženi napadalci zajeli več kot tisoč učencev in učiteljev. V posredovanju ruskih sil je nato umrlo 330 talcev, večinoma otrok.

V Moskvi so bili v zadnjih letih priče več smrtonosnim napadom. Januarja 2011 je v samomorilskem napadu na moskovsko letališče Domodedovo umrlo 36 ljudi, v dvojnem samomorilskem napadu na moskovske podzemno železnico pa leta 2010 40 ljudi.

Nedavna javnomnenjska raziskava neodvisnega inštituta Levada je pokazala, da kar 53 odstotkov Rusov pričakuje nove napade in zajetja talcev v Rusiji.