Washington je ob tej potezi Moskve že izrazil obžalovanje, poročajo tuje tiskovne agencije. ZDA so v današnjem odzivu izrazile upanje, da zakon ne bo vplival na postopke posvojitev, ki že potekajo. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Patrick Ventrell je v sporočilu za javnost še ocenil, da gre za "politično motivirano odločitev", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V sredo je sporni zakon o posvojitvah ruskih otrok, ki je skrhal odnose med Moskvo in Washingtonom, potrdil zgornji dom ruskega parlamenta, svet federacije, pred tem pa že spodnji dom, duma. Putin je zakon še pred podpisom označil kot odgovor na to, da ZDA ne zaščitijo dovolj otrok, posvojenih iz Rusije.

Novi zakon predvideva tudi "črno listo" Američanov, ki so nezaželeni v Rusiji, ker naj bi kršili pravice ruskih državljanov.

Zakon o posvojitvah je tudi v Rusiji naletel na negativne odzive. Poleg nevladnih in človekoljubnih organizacij so bili do njega kritični nekateri člani vlade, kot je zunanji minister Sergej Lavrov. Je namreč v navzkrižju z nekaterimi drugimi dokumenti, med katerimi je tudi letos sklenjeni ameriško-ruski sporazum o posvojitvah, ki je v veljavo stopil šele 1. novembra.

Ta sporazum med drugim predvideva vzpostavitev mehanizma, ki bi ruskim oblastem omogočil nadzor nad razmerami, v katerih živijo posvojeni ruski otroci. Po podatkih ameriškega zunanjega ministrstva so Američani v zadnjih 20 letih posvojili 60.000 ruskih otrok.

Rusija je z zakonom odgovorila na ameriški zakon o sankcijah proti ruskim uradnikom, ki naj bi zagrešili kršitve človekovih pravic. Ta zakon, imenovan po leta 2009 v ruskem zaporu umrlem ruskem protikorupcijskem odvetniku Sergeju Magnickem, je 6. decembra sprejel ameriški senat.

Za Moskvo sporen ameriški zakon potrjuje normalne trgovinske odnose z Rusijo, od Washingtona pa zahteva, da objavi imena ruskih kršiteljev človekovih pravic in proti njim uvede finančne sankcije in prepoved potovanj v ZDA.

Moskovsko sodišče je sicer prav danes pomilostilo edinega uradnika, obtoženega odgovornosti za smrt Magnickega. Kot je odločilo, Dmitrij Kralov, namestnik vodje zapora, v katerem je umrl odvetnik, ni kriv malomarnosti, med njegovimi dejanji in smrtjo Magnickega pa ni povezave, poročajo tuje agencije.

37-letnega Sergeja Magnickega, ki je bil odvetnik največjega zahodnega investicijskega sklada v Rusiji, ameriškega Hermitage Capital, so zaprli v okviru preiskave zapletenega primera poneverb. Kot osumljenec je pristal za zapahi, potem ko je trdil, da je odkril nezakonito mrežo visokih ruskih predstavnikov, ki so si prisvojili za več kot 200 milijonov dolarjev davkov, ki so jih plačale zahodne družbe. Zaprt je bil v zloglasnem moskovskem zaporu, kjer je po enajstih mesecih leta 2009 umrl zaradi srčne kapi.

Kritiki so takrat trdili, da ga v zaporu niso zdravili, med drugim zaradi akutnega vnetja trebušne slinavke, bil pa naj bi tudi večkrat pretepen. To je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sicer pokazala tudi uradna preiskava o smrti, ki jo je naročil Kremelj.