Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v novi potezi zoper svobodo govora in versko svobodo zasegel šest cerkva v razdejanem jugovzhodnem mestu Diyarbakir.
Nedavni zaseg je le še eden v vrsti zaskrbljujočih potekov dogodkov, ki se dogajajo v vedno bolj trdovratni Turčiji. Zasedene cerkve so bile katoliške, protestantske in pravoslavne – ena naj bi bila celo stara več kot 1.700 let. Po novem so tako del državne lastnine – kar pomeni, da z njimi razpolaga vlada – v državi z 98-odstotnim muslimanskim prebivalstvom.
Erdoganu verska svoboda očitno ne diši.
Odlok je bil izdan 25. marca. Erdoganovi ministri trdijo, da namerava oblast obnoviti zgodovinsko središče mesta, ki je bilo delno razdejano deset mesecev trajajočem konfliktu, v katerega sta se zapletli turška vlada in Kurdska delavska stranka (PKK).
Prevzem, ne zaščita
Ogorčeni verniki že grozijo, da bodo vlado tožili. Pastor Ahmet Guvener je dejal: »Vlada nepremičnin ne namerava zavarovati – hoče jih prevzeti.« V vladi sicer pravijo, da poteza nima verskih podtonov in da so na podoben način prevzeli tudi več mošej v mestu. Obstaja pa pomembna razlika: z razliko od cerkva, ki jih vzdržujejo verniki, vse mošeje v Turčiji financira vlada.
Vicotria Coates, svetovalka za zunanje zadeve Teda Cruza, kandidata za predsednika Združenih držav Amerike, meni, da zaseg nepremičnim paše v vzorec, ki ga opaža na Bližnjem vzhodu, kjer so kristjani sistematično razseljeni in preganjani.
Komentarji