Ko smo ga za začetek povprašali, kakšne so razlike med študijem pri nas in na Otoku, je izpostavil, da se ne zavedamo, kakšna vrednota je brezplačno šolstvo. »Mladi so že na samem začetku soočeni z odločitvijo, ali bodo tvegali desetletja odplačevanja dolga samo zato, da dobijo na koncu list papirja, ki za večino študentov pomeni vstopnico za začetek dolge karierne poti,« o študiju na Otoku pravi Alen.
Plakati za obstanek v EU z migrantom, ki je prišel delat na Otok. Na sliki je Poljak, ki že sedem let rešuje življenja kot gasilec. »Tvoje življenje lahko rešim naslednjič,« med drugim piše na plakatu.
AKTIVEN V TABORU ZA OBSTANEK V EU
Tudi Alen je med tistimi, ki se dejavno udeležujejo aktivnosti laburistične stranke. Med drugim so nagovarjali ljudi, naj se registrirajo, da bodo dobili dovoljenje za glasovanje na današnjem referendumu. V nasprotju z našim okoljem se morajo namreč tam volivci, ki želijo glasovati, registrirati. »Glavna metoda nagovarjanja volivcev je odvisna od dobre volje prostovoljcev, ki hodijo trkat na vrata laburističnih volivcev ter jih sprašujejo, za katero stran nameravajo voliti. Tako dobimo približen občutek, kakšna bo volilna udeležba, in priložnost za mobilizacijo glasu volivcev.« Kot pravi, pričakujejo dokaj visoko, okrog 60-odstotno volilno udeležbo, ki bo podobna tisti z lanskih volitev.
SAMO ČLANSTVO OMOGOČA SPREMEMBE EU
Ko ga povprašamo, zakaj podpira obstanek, nam pove, da se EU lahko spremeni samo, če ostaneš del nje. »Samo znotraj EU si lahko prizadevamo za njeno demokratizacijo. Kot pravi eden od 'zlajnanih' sloganov kampanje, bi morala Velika Britanija voditi EU, ne pa razmišljati o izstopu. Če izstopi iz EU, a hoče hkrati ostati del lukrativnega enotnega trga, bo izgubila vsak demokratičen vzvod za vpliv na odločanje znotraj EU, obenem pa bo še vedno podvržena evropski zakonodaji o skupnih trgovinskih standardih.« Alen opozori tudi na namero konservativne vlade, da odstopi od Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker naj bi Evropsko sodišče v Strasbourgu posegalo v ustavno in parlamentarno suverenost Velike Britanije.
RAZKLANO KONSERVATIVNO VODSTVO
Pri vprašanju britanske prihodnosti v EU pa je močno razklano tudi vodstvo vodilne konservativne stranke predsednika vlade Davida Camerona. »Že to, da sploh imamo referendum, je njegova domislica, kako končati notranja trenja v svoji stranki. S to potezo je postavil ozke interese svoje stranke pred splošen interes države, glede na to, da tudi sam verjame, da je članstvo v EU za VB ključnega strateškega pomena,« pojasnjuje ozadje referenduma. V primeru izglasovanja izstopa pa pričakuje, da ga bo zamenjal nekdanji londonski župan Boris Johnson, ki je med gorečimi nasprotniki obstanka. Drugega kandidata za ta položaj Alen ne vidi.
GLAS PROTI ESTEBLIŠMENTU
V zadnjih letih so pod Cameronovo vlado tudi na Otoku izvajali številne varčevalne ukrepe, ki jih zdaj občutijo tamkajšnji prebivalci. Veliko glasov proti naj bi bilo tako protestnih glasov proti političnim elitam. »Žalostna plat te zgodbe je, da z izglasovanjem izstopa iz EU navadni ljudje ne bodo na nikakršen način zamajali političnega esteblišmenta. Mogoče bi se zamenjalo nekaj ministrov v konservativni vladi, verjetno celo premier, a neoliberalna usmerjenost politike, ki uničuje varna delovna mesta in proizvodnjo po državi ter kakovost javnih storitev, bi ostala. Trditi, da bi z izstopom zamajali esteblišment, je milo rečeno naivna,« meni Alen.
ŠE HITREJŠA TEKMA DO DNA V PRIMERU IZSTOPA
»Če poslušaš v zadnjih letih torijce na obeh straneh trenutne referendumske kampanje, potem je jasno, da bo v primeru izstopa VB iz EU britanska že tako neoliberalno usmerjena ekonomsko-socialna politika še bolj sledila kapitalistični 'tekmi do dna', to je nižanju okoljskih in delavskih standardov v imenu globalne konkurenčnosti.« Opozicijska evroskeptična in ksenofobna stranka UKIP Nigela Faragea vzroke za takšno stanje pripisuje migrantom in na podlagi tega zbira svoje glasove za izstop. Alen ne deli njihovega mnenja. »Vzrok za širjenje neenakosti je v fleksibilizaciji trga delovne sile in pomanjkanju odločnih zakonskih ukrepov za kaznovanje velikih podjetij, ki si večajo dobiček z izigravanjem delavskega razreda s poceni delovno silo iz Vzhodne in Južne Evrope.«
Alen Toplišek, doktorski študent na Queen Mary University: »Izstop iz EU bi še povečal neenakosti in revščino na Otoku.«
PRIHODNOST EU LE Z DRUGAČNIMI POLITIKAMI
Ko ga povprašamo, ali v prihodnje sploh še vidi EU v sedanji obliki, glede na izjemen vzpon skrajno nacionalističnih strank, pove, da vidi kanček upanja v gibanjih, ki se bodo uprla varčevalnim ukrepom, in tistih levih populističnih strankah, ki bodo postavile ogledalo starim socialnodemokratskim strankam. »Le z mobilizacijo ljudi za progresivno politično agendo, ki se bo zoperstavila siromašenju navadnih ljudi in se zavzela za aktivno vlogo družbe ter države pri spreminjanju razmerij moči med bogatimi in revnimi, močnimi in nemočnimi – le tako lahko povrnemo demokracijo v trenutni liberalno-kapitalistični sistem na nacionalni in evropski ravni ter upanje v boljša življenja državljank in državljanov.«
RAHLA PREDNOST OBSTANKU V EU
Čeprav je večina anket še nekaj tednov nazaj kazala prednost taboru, ki je zagovarjal izstop, se je v zadnjih dneh pokazalo, da je rahla prednost zdaj na strani kampanje za obstanek. Del glasov je verjetno tabor dobil tudi zaradi brutalnega umora laburistične poslanke Jo Cox, ki je bila med najbolj zavzetimi podporniki obstanka v EU. »Verjetno je temu botroval tudi šok, ki ga je povzročil smrtonosni napad neonacista na poslanko,« dogodke komentira Alen. Obenem pa opozarja, da ob izenačenem rezultatu običajno volivci glasujejo za konservativni tabor, kar bi tokrat dalo še več glasov za obstanek.
Kljub temuje praktično nemogoče napovedati, kateri tabor bo dobil večino. Tudi današnji rezultati vzporednega glasovanja ne bodo dali dokončnega odgovora. »Nanj bo treba počakati do petka, do treh, štirih zjutraj po slovenskem času,« zaključi Alen.
Komentarji