Glavnemu obtožencu Antoinu Deltourju, ki je približno 45.000 strani dokumentov o davčnih ugodnostih velikih korporacij posredoval novinarju, je sodišče prisodilo 12 mesecev pogojne zaporne kazni in denarno kazen v višini 1500 evrov.

Drugi računovodja Pricewaterhousecoopers Halet pa je dobil devet mesecev pogojne zaporne kazni in 1000 evrov denarne kazni. Francoskega novinarja, ki je razkril podatke, je sodišče oprostilo.

Tožilstvo je sicer za obe računovodji zahtevalo leto in pol zapora, za novinarja pa globo.

Afera Luxleaks je izbruhnila novembra 2014, ko je omenjena trojica javnosti razkrila, da so bile številne pomembne multinacionalke v skladu s skrivnimi dogovori z luksemburškimi oblastmi deležne velikih davčnih ugodnosti. To je povzročilo velik škandal.

Skrivni dogovori, na račun katerih se je 340 podjetij, med njimi Apple, Ikea in Pepsi, ognilo plačilu več milijard dolarjev davkov, so veljali v času, ko je bil zdajšnji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker luksemburški premier in finančni minister. Po razkritju se je znašel pod velikim pritiskom.

Obsodili tiste, ki opozarjajo na nepravilnosti, ne pa tiste, ki jih počno

Na sodbo so se že odzvali v Transparency International in Transparency International Slovenia, kjer obsojajo dosojeno kazen žvižgačema. Po mnenju generalnega sekretarja institucije Vida Dorie bi bila edina dopustna sodba v tem primeru oprostilna. "Sodba predstavlja še eno izmed groženj, ki vse potencialne žvižgače, ki bi v javnem interesu razkrili korupcijska ali neetična dejanja, odvračajo od prijave. Primer nikoli ne bi smel priti pred sodišče," je dejal.

Opozoril je, da večina evropskih držav nima zakonodaje za zaščito prijaviteljev in žvižgačev ali pa je ta pomanjkljiva. Luksemburška zakonodaja tako Deltourja ne obravnava kot prijavitelja, saj ta velja le ob prijavi kaznivega dejanja. Poleg tega zakon prijavitelje ščiti le pred izgubo zaposlitve, ne pa tudi pred kazenskim pregonom.

Do sodbe so kritični tudi v inštitutu Ekvilib, kjer prav tako menijo, da je bilo sojenje nesprejemljivo, saj sta žvižgača delovala v javnem interesu. "Izmikanje davkom s strani multinacionalk namreč našo družbo vsako leto stane na milijarde evrov. Zato bi se vsem, ki so sodelovali pri razkritju, morali zahvaliti, a so bili namesto tega kaznovani že s samim sojenjem, ki ga ne bi smelo biti," je prepričana koordinatorka projekta Gibanje za davčno pravičnost v inštitutu Maruša Babnik.

V obeh organizacijah se tako zavzemajo za zakonodajo, ki bi zaščitila žvižgače.