Po petkovi izjavi visokega ruskega generala Rustama Minekajeva, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Moskvo obtožil imperializma in posvaril, da je napad na Ukrajino očitno šele začetek.

Po besedah Zelenskega izjave Minekajeva jasno kažejo, da želi Rusija po Ukrajini napasti tudi druge države ter da je invazija na njegovo državo šele začetek. "To le potrjuje, kar sem dejal že večkrat - ruska invazija na Ukrajino je bila mišljena le kot začetek, nato pa želijo zavzeti druge države," je po poročanju britanskega BBC poudaril ponoči v video nagovoru.

"Seveda se bomo branili, kakor dolgo bo potrebno, da ustavimo to ambicijo Ruske federacije. A vse države, ki tako kot mi verjamejo v zmago življenja nad smrtjo, se morajo boriti skupaj z nami. Pomagati nam morajo, saj smo prvi na tej poti. In kdo bo naslednji?" je nadaljeval ukrajinski predsednik.

"Če kdorkoli, ki lahko postane naslednji, danes ostaja nevtralen, da ne bi česa izgubil, je to najbolj tvegana stava. Ker bo izgubil vse," je še posvaril.

Obenem je Zelenski sodržavljane znova pozval, naj se še naprej upirajo ruskim napadom, naj se ob vsaki priložnosti branijo proti okupaciji in naj nikakor ne sodelujejo z Rusi. Pri tem je dejal, da so zavezniki Kijevu končno le začeli dostavljati orožje, za katerega so prosili in ga nujno potrebujejo, kar bo pomagalo "rešiti življenja na tisoče ljudi".

General Minekajev je sicer v petek izjavil, da želi ruska vojska prevzeti popoln nadzor nad vzhodom in jugom Ukrajine, kar ji bo omogočilo, da vzpostavi kopenski koridor do zasedenega polotoka Krim in pridobi nadzor nad ključnimi ukrajinskimi vojaškimi objekti in pristanišči v Črnem morju.

Obenem je omenil, da bi nadzor nad jugom Ukrajine Rusiji omogočil tudi pomoč proruskim separatistom v Pridnestrju v Moldaviji, ki od leta 1992 nadzorujejo to območje ob meji z Ukrajino. "Nadzor nad jugom Ukrajine, to je tudi prehod do Pridnestrja, kjer prav tako opažamo primere zatiranja rusko govorečega prebivalstva," je dejal general.

Moldavija je nekdanja članica Sovjetske zveze, kjer je uradni jezik romunščina, trenutno pa jo vodi prozahodna vlada. Uradni Kišinjov oziroma moldavijsko zunanje ministrstvo je na pogovor v petek poklicalo ruskega veleposlanika ter mu izrazilo "globoko zaskrbljenost" zaradi izjav Minekajeva o domnevnem zatiranju rusko govorečega prebivalstva.

"Te izjave so povsem neutemeljene. Moldavija je nevtralna država in to načelo morajo spoštovati vsi mednarodni akterji, vključno z Rusko federacijo," je ob tem na spletni strani objavilo ministrstvo.

Donbas za Rusijo geostrateškega in gospodarskega pomena

Ruska vojska, ki je v začetku tedna začela novo obsežno ofenzivo na vzhodu Ukrajine, skuša prevzeti popoln nadzor v Donbasu. Območji regij Doneck in Lugansk sta za Kremelj strateški, politični in gospodarski cilj, Moskva pa ofenzivo v Ukrajini predstavlja kot operacijo za zaščito rusko govorečega prebivalstva in "osvoboditev" Donbasa.

Ko ruski predsednik Vladimir Putin govori o Donbasu, ima v mislih staro ukrajinsko območje proizvodnje premoga in jekla, dejansko pa gre za dve veliki regiji na vzhodu Ukrajine, Lugansk in Doneck, ki se raztezata od Mariupolja na jugu vse do severne meje, piše britanski BBC.

Del regij Doneck in Lugansk so ruski separatisti leta 2014 razglasili za neodvisni republiki, vojna v Donbasu pa divja že osem let. Leta 2015, po obdobju odprtih spopadov med separatisti in ukrajinsko vojsko, sta bila v okviru sporazuma iz Minska dogovorjena krhko premirje in "kontaktna črta", ki ločuje dele pod ukrajinskim nadzorom od separatističnih območij v Donbasu, ki meji na Rusijo.

Zmaga na vzhodu Ukrajine je za Rusijo, ki je samooklicani ljudski republiki Doneck in Lugansk priznala 21. februarja, tri dni pred začetkom invazije, ključna tako z vojaškega vidika kot zaradi gospodarskih razlogov.

Donbaški bazen je močno industrializirano območje, znano po premogovništvu in velikih zalogah premoga, do katerih bi Rusija potencialno lahko prišla, če bi si priključila celotni regiji. Nadzor nad Donbasom bi Rusiji omogočil tudi vzpostavitev kopenskega mostu do Rusije od leta 2014 nezakonito priključenega Krima, ki je za Moskvo pomembno vojaško in trgovsko središče ob Črnem morju.

To prizadevanje za dostop do Krima po kopnem je ključni razlog, da je pristaniško mesto Mariupolj, ki je neposredno na tej poti, tarča ruskega obleganja in srditega ukrajinskega odpora.

Po drugi svetovni vojni so bile sicer industrijske regije Sibirije za celotno Sovjetsko zvezo pomembnejše od Donbasa, poroča Deutsche Welle. Za Ukrajino pa je Donbas vse do leta 2014 ostal najpomembnejše industrijsko območje. Vendar so številni rudniki - zlasti na separatističnih območjih - zdaj zapuščeni ali v zelo slabem stanju. V zadnjih tednih je bilo uničenih še več industrijskih objektov in infrastrukture.

Tako kot polotok Krim, ki si ga je Rusije nezakonito priključila leta 2014, sta tudi Doneck in Lugansk upravni regiji, kjer je ruščina materni jezik velikega dela prebivalstva, ki je etnično ruskega porekla, poroča DW. Podobno je v Zaporožju, Harkovu in Odesi. Samo na Krimu pa etnični Rusi predstavljajo večino prebivalstva.

Po oranžni revoluciji leta 2004 ter majdanski revoluciji leta 2014 je bilo prav v teh delih Ukrajine najmočnejše nasprotovanje temu, da bi se država bolj usmerila proti Zahodu. Militantni ruski separatisti - domnevno s podporo Moskve - so se začeli boriti za nadzor nad regijo, hkrati pa si je Rusija priključila Krim.

Kremelj svojo ofenzivo v Ukrajini, ki jo je začel 24. februarja, predstavlja kot operacijo za zaščito rusko govorečega prebivalstva. Zatrjuje, da ne namerava zasesti sosednje države in zagotavlja, da je cilj operacije "osvoboditev" Donbasa skupaj z ruskimi separatističnimi zavezniki.