Bo novi predsednik Češke načelnik genetralštaba ali milijarder?

8,3 milijona volilnih upravičencev bo svoj glas danes lahko oddalo do 22. ure. Volitve se bodo nadaljevale v soboto, ko bodo volišča odprta od 8. do 14. ure. Okuženi z novim koronavirusom so sicer lahko volili že v sredo.
Glede na več javnomnenjskih raziskav, objavljenih ta teden, uživa nekdanji načelnik generalštaba češke vojske Petr Pavel okoli 58-odstotno podporo, njegov tekmec, nekdanji premier in milijarder Andrej Babiš pa okoli 42-odstotno. Analitiki sicer ocenjujejo, da bi ob nizki volilni udeležbi lahko zmagal tudi Babiš.

Volilna kampanja v znamenju vojne in komunistične preteklosti

V prvem krogu je med osmimi kandidati tesno zmagal Pavel s 35,4 odstotka glasov pred Babišem s 35 odstotki glasov. Na tretjem mestu je bila Danuše Nerudova z nekaj manj kot 14 odstotki glasov. Ostalih pet kandidatov je v skladu s pričakovanji prejelo po manj kot deset odstotkov glasov. Poraženci prvega kroga so pred drugim krogom večinoma podprli Pavla.

Volilna kampanja pred drugim krogom je bila ostra in občasno celo sovražna, zaznamovala pa jo je vojna v Ukrajini. Tekmeca sta sicer enotna v obsodbi ruske agresije, a medtem ko Babiš nasprotuje nadaljnji dobavi orožja Kijevu, jo Pavel podpira in poudarja, da bi morebitna zmaga Rusije v Ukrajini pomenila veliko tveganje. Babiš zato bivšega generala Pavla obtožuje, da želi Češko vplesti v vojno v Ukrajini, medtem ko se sam zavzema za mir. Druga pomembna predvolilna tema je bila komunistična preteklost obeh kandidatov.

Incidenti

Obdobje med prvim in drugim krogom volitev je zaznamovalo več incidentov. Babiš je prejel pismo, v katerem mu neznanci grozijo s smrtjo, njegova soproga Monika pa je dobila anonimno pismo z nabojem in številnimi žaljivkami. Na spletu se je pojavil lažni videoposnetek, v katerem Pavel trdi, da Češka lahko Ukrajini pomaga z vstopom v vojno z Rusijo, krožila so tudi lažna sporočila SMS, za katera se je zdelo, da jih je poslal Pavel.

Čeprav je njegova vloga večinoma protokolarna, češki predsednik tudi imenuje vlado, izbira guvernerja centralne banke in ustavne sodnike ter je vrhovni poveljnik oboroženih sil.