"Zaradi zadnjega geopolitičnega dogajanja sem še vedno oziroma bolj kot kdajkoli prepričan, da bi bilo absurdno, če EU ne bi pospešila širitve," je v četrtkovem intervjuju o svoji izjavi na lanskem Blejskem strateškem forumu, da bi morale biti tako EU kot države kandidatke do leta 2030 pripravljene na širitev unije, dejal Michel.

Ocenil je, da je to še vedno realističen cilj, če bo politična volja. Obe strani morata namreč opraviti svojo domačo nalogo. Na zavedanje, da se mora EU pripraviti na nadaljnjo širitev, med drugim kaže junija sprejeta strateška agenda za obdobje 2024-2029, je ob koncu svojega petletnega mandata za ENR, del katerega je tudi STA, povedal predsednik Evropskega sveta.

Pravica do veta

V luči razprav o večji uporabi odločanja s kvalificirano večino namesto s soglasjem v Svetu EU, s čimer želijo nekatere članice pospešiti tudi širitveni proces, je posvaril pred tveganjem, da bi opustili prizadevanja za iskanje enotnega stališča. Vendar pa to vprašanje ni črno-belo, je poudaril.

"Nasloviti bi morali tveganje za zlorabo pravice držav članic do veta. Mislim, da bi se dalo določiti nekaj načel, s katerimi bi zagotovili, da bi bila pravica do veta uporabljena zgolj v primeru resne ogroženosti nacionalnih interesov," je pojasnil.

Tako bi lahko med drugim preprečili, da bi posamezne članice zaradi spora z državo kandidatko blokirale njeno nadaljnje približevanje EU, je še povedal nekdanji belgijski premier. Kot je dejal, je to eden od dveh ključnih izzivov, s katerima se kandidatke soočajo na poti v EU. Drugi je sprejemanje potrebnih reform.

Ukrajina in Nato

Ena od držav kandidatk je Ukrajina, ki jo je treba po Michelovem mnenju v njenem boju z rusko agresijo še naprej podpirati vojaško in politično. Pri slednjem je izpostavil podporo načrtu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za mir, ki pa mora temeljiti na ustanovni listini Združenih narodov. Priložnost za pogovore o tem bo vrh skupine G20 čez nekaj tednov v Braziliji, je povedal.

Poleg tega je treba še naprej vojaško podpirati Kijev, pri čemer mora EU povečati tudi zmogljivosti svoje obrambne industrije. "Naredimo Ukrajino močnejšo, saj to krepi tudi nas," je poudaril Michel.

Pomen krepitve evropskih obrambnih zmogljivosti je odhajajoči predsednik Evropskega sveta poudaril tudi v luči predsedniških volitev v ZDA, na katerih se bosta 5. novembra pomerila trenutna podpredsednica iz vrst demokratov Kamala Harris in nekdanji republikanski predsednik Donald Trump.

"Donald Trump in pred njim Barack Obama sta imela prav, ko sta evropske zaveznice v zvezi Nato pozivala, naj za obrambne zmogljivosti namenjajo dva odstotka bruto domačega proizvoda. Vendar pa se motita, če mislita, da je to možno, če vzporedno ne razvijamo tudi industrijske baze v EU," je povedal glede pozivov ZDA k okrepitvi obrambnih izdatkov v Evropi.

Nedavna raziskava je namreč po njegovih besedah pokazala, da je EU 80 odstotkov vojaške opreme, ki jo je dobavila Ukrajini, kupila v ZDA. "Ne mislim, da EU ne bi smela kupovati orožja v ZDA, vendar pa je med 0 in 80 odstotki kar nekaj prostora za okrepitev industrijske baze v Evropi," je pojasnil Michel.

Ameriške volitve

Glede posledic rezultatov ameriških volitev za odnose z EU je sicer dejal, da med predsedniškima kandidatoma zagotovo obstajajo razlike, a se obenem vprašal, ali bo splošna usmeritev ameriške zunanje politike glede odnosov z unijo pod vodstvom enega ali drugega res tako različna, kot pričakujejo nekateri.

"Ne smemo razmišljati o tem, da se bojimo, ker ne vemo, kdo bo naslednji predsednik ZDA," je povedal Michel. "Ne želim namreč, da bi bili mi ali moji otroci odvisni od tega, kdo bo naslednji predsednik ZDA, predsednik Kitajske ali pa Rusije. Želim, da bi bila usoda mojih otrok in vnukov v njihovih rokah, saj v Evropi odločamo o svoji prihodnosti," je še poudaril.

Vrh EU

Rezultati ameriških volitev bodo po pričakovanjih močno zaznamovali tudi razprave na zadnjem vrhu EU pod Michelovim vodstvom, ki bo potekal 8. novembra v Budimpešti. Izrazil je upanje, da bodo voditelji članic EU na tem neformalnem zasedanju "storili zelo resen korak v smeri rasti, inovacij, konkurenčnosti in poglobitve notranjega trga".

Upa predvsem na podporo ideji nekdanjega italijanskega premierja Enrica Lette, ki se je v svojem poročilu o prihodnosti evropskega enotnega trga zavzel za vzpostavitev pete svoboščine v okviru evropskega notranjega trga, namenjene inovacijam, raziskavam, znanju in veščinam.

Druga pomembna ideja pa je po Michelovem mnenju vzpostavitev unije prihrankov in naložb. Tudi to pobudo, namenjeno mobilizaciji prihrankov državljanov EU za financiranje zelenega in digitalnega prehoda, je v aprila objavljenem poročilu predstavil Letta.

Med dosežki svojega petletnega mandata na čelu Evropskega sveta, vodenje katerega bo 1. decembra predal nekdanjemu portugalskemu premierju Antoniu Costi, je belgijski politik izpostavil odziv EU na pandemijo covida-19 in rusko invazijo na Ukrajino. Razočaran pa je nad tem, da EU na Bližnjem vzhodu ne igra vidnejše vloge. Svojih načrtov za prihodnost še ni želel razkriti.