Leta 2016, ko je bil Donald Trump prvič izvoljen za predsednika ZDA, je bil ruski predsednik Vladimir Putin eden izmed prvih svetovnih voditeljev, ki mu je čestital za zmago. V Kremlju so tokrat bolj previdni. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je namreč danes sporočil, da ni seznanjen z morebitnimi načrti predsednika Putina, da bi Trumpu čestital za zmago. »Ne pozabimo, da govorimo o sovražni državi, ki je tako neposredno kot posredno vpletena v vojno zoper našo državo.« Na vprašanje, ali ne bi to, če Putin Trumpu ne bi čestital, še poslabšalo odnose med obema državama, je Peskov odgovoril, da je kaj takega »skorajda nemogoče,« saj da so odnosi med ZDA in Rusijo na zgodovinsko nizki ravni. Peskov je poudaril še, da so prihodnji odnosi odvisni od potez ameriških voditeljev.

Znano je sicer, da je Trump v predvolilni kampanji večkrat naznanil, da bi lahko v primeru izvolitve vojno v Ukrajini končal v 24 urah. Kako bi mu to uspelo, zaenkrat ostaja uganka, a bržkone kaj takega ni mogoče brez kapitulacije Ukrajine pod pogoji, kot jih postavlja Moskva.

Bližnji vzhod?

Tudi vojnam na Bližnjem vzhodu ni videti konca. Izrael nadaljuje z napadi na Gazo in položaje gibanja Hezbolah v Libanonu, ob tem pa se stopnjuje napetost med Izraelom in Iranom, ki zaenkrat mišice kažeta z opozorilnim obstreljevanjem na nekatere strateške tarče, a so razmere na robu še precej resnejšega konflikta. Kot kaže, so arabski Američani zaradi dogajanja v Gazi na volitvah demokratom vsaj do neke mere obrnili hrbet, a Trumpova izvolitev glede na njegove predvolilne izjave Palestincem ne bo nudila utehe. Sodeč po Trumpovemu prvemu mandatu je sicer med njegovimi besedami in poznejšimi dejanji možen kar precejšen razpon. V predvolilni kampanji se je postavil močno na izraelsko stran, tako danes v Izraelu slavijo zmago. Mnogi analitiki svarijo, da bi lahko Trump v nasprotju z Joejem Bidnom Izraelu prižgal zeleno luč za raketne napade na iranske jedrske obrate, kar bi pomenilo resno eskalacijo s povsem nepredvidljivimi posledicami.

Trump je sicer prejšnji teden dejal, da bo v primeru izvolitve poskrbel za to, da bo na Bližnjem vzhodu vzpostavil mir, a tudi pot do tega miru glede na njegovo močno podporo Izraelu ostaja neznanka. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Trumpovo zmago že označil za »enega največjih povratkov v zgodovini.« Spomin na eno njegovih prvih potez v prvem mandatu, ko je prepovedal prepovedal vstop v ZDA vsem državljanom Iraka, Irana, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna, je v glavah muslimanov bržkone še svež. Trump je po pokolu, ki ga je 7. oktobra lani v Izraelu izvedel Hamas, obljubil, da bo v primeru izvolitve ta svoj ukrep iz prvega mandata še zaostril.

Je pa Trump ob zmagi prejel tudi nekaj čestitk iz arabskega sveta. Med drugim so mu čestitali voditelji Egipta, Jordanije, Iraka, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov.