Moliva XA443A, ki pluje pod turško zastavo in domnevno prevaža nevaren tovor, je bila dlje časa zasidrana približno 1,5 kilometra od glavnega albanskega pristanišča Drač. Kot so pojasnili v albanskem državnem tožilstvu, so morali v pristanišču najti primeren prostor, na katerega lahko odložijo zdaj že razvpite zabojnike z domnevno veliko količino nevarnih odpadkov. Pred slabima dvema tednoma so namreč odredili, da je treba zabojnike zaseči in jih shraniti na »okoljsko in fizično varno mesto,« kjer bodo ostali pod nadzorom. Danes je ladja vendarle vplula v pristanišče, vsebino zabojnikov, ki jih bodo poslali v šest kilometrov oddaljen Porto Romano, pa bodo končno lahko analizirali za to usposobljeni laboratoriji, poroča tiskovna agencija AP.

Na domnevno nevaren tovor, ki je na začetku julija pristanišče Drač zapustil na dveh ladjah logističnega velikana Maersk, so avgusta opozorili v ameriški nevladni organizaciji Basel Action Network (BAN). V carinski dokumentaciji je sicer navedeno, da gre za prevoz železovega oksida, a sta po njihovih informacijah, ki so jih prejeli od neimenovanega žvižgača, ladji prevažali približno 2100 ton strupenega plavžnega prahu s filtrov, ki jih uporabljajo obrati v jeklarski industriji. Šlo naj bi za plavžni prah iz enega albanskega jeklarskega podjetja ter prah, ki so ga v Albanijo pretihotapili iz Kosova in Nemčije.

Ladji sta bili namenjeni na Tajsko, a so v organizaciji BAN na to opozorili tako tajske oblasti kot oblasti v več tranzitnih državah. Tajske oblasti so domnevno nevarno pošiljko zato zavrnile, pri čemer so Singapur prosile, naj tovor ustavi že na poti. Posledično sta se ladji ustavili že v Turčiji, kjer so celoten tovor pretovorili na ladjo Moliva XA443A, to pa so poslali nazaj v Albanijo. Še preden je prispela do Drača, se je ustavila tudi v italijanskem pristanišču Gioia Tauro.

Ko so se avgusta pojavile prve vesti o strupenem tovoru, je albanska opozicija vlado obtožila nezakonite trgovine z nevarnimi snovmi. Na obtožbe se je septembra odzval premier Edi Rama, ki je dejal, da so dokumentacijo preverili in da se železov oksid v skladu z evropsko zakonodajo »ne šteje za strupene odpadke.« V organizaciji BAN so medtem albanske oblasti pozvali, naj za zagotovitev preglednosti tako odprtje zabojnikov kot analizo izvede na očeh javnosti.