Britanski časnik The Times je namreč včeraj poročal, da bi lahko Ukrajina v primeru, če bi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump ukinil vojaško pomoč, v »nekaj mesecih« razvila enostavno različico jedrske bombe. Pri časniku so se pri poročanju opirali na domnevno poročilo, pripravljeno za ukrajinsko ministrstvo za obrambo.

»Ukrajina je zavezana pogodbi NPT (op.p. Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja), jedrskega orožja ne posedujemo, razvijamo ali nameravamo razviti,« je glede poročanja dejal tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgij Tihi. Dodal je, da Ukrajina tesno sodeluje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) ter je pri nadzoru jedrskega programa, v katerem je izključena uporaba jedrskega materiala za vojaške namene, v celoti transparentna.

Vprašanje ukrajinskega razvoja jedrskega orožja se v javnosti sicer ne pojavlja prvič. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je moralo medijska poročila, da Kijev načrtuje razvoj lastnega orožja za množično uničevanje, zavračati že v preteklosti. Nazadnje pred slabim mesecem dni, ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pomenljivo naznanil, da je Trumpu septembra položil na dušo, da se mora Ukrajina bodisi pridružiti zvezi Nato bodisi mora za zaščito države razviti jedrske zmogljivosti. Zelenski je pozneje stopil korak nazaj ter je dejal, da je želel z opazko zgolj opozoriti na neuspeh Memoranduma o varnostnih zagotovilih v zvezi s pristopom Ukrajine k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja, tako imenovanega memoranduma iz Budimpešte, v skladu s katerim se je Ukrajina leta 1994 odpovedala jedrskemu orožju v zameno za rusko priznanje suverenosti in državnih meja Ukrajine.

Plutonijeva bomba

V dokumentu, v katerega naj bi imeli vpogled na časniku The Times in ki naj bi bil namenjen ukrajinskemu obrambnemu ministrstvu, naj bi bilo navedeno, da bi lahko Ukrajina razmeroma hitro razvila osnovno jedrsko bombo, podobno tisti, ki jo je ameriška vojska leta 1945 odvrgla na japonski Nagasaki. ZDA so takrat na Nagasaki odvrgle plutonijevo bombo z imenom Debeluh. Glede na navedbe v dokumentu Ukrajini tako ne bi bilo treba zgraditi obsežnih obratov za bogatenje urana, temveč bi se lahko zanašala na jedrsko tehnologijo in znanje še iz časa Sovjetske zveze ter plutonij pridobila iz odsluženih gorivnih palic iz svojih jedrskih reaktorjev. V Ukrajini naj bi imeli na razpolago približno sedem ton plutonija, iz katerega bi si lahko zagotovili znaten jedrski arzenal. Ta plutonij naj bi namreč zadoščal za izdelavo več sto taktičnih jedrskih konic z več kilotonami moči. Posamezna bomba bi bila dovolj za uničenje kakšne ruske vojaške baze, industrijskega obrata ali drugih strateško oziroma logistično pomembnih tarč, a bi bile takšne bombe izjemno nepredvidljive, naj bi še navajalo poročilo.