Smučarsko zvezo imajo za levo

Konec maja je smučarska zveza ovadila Kalana in Tomaža Verdnika, vendar do danes kriminalisti še niso potrkali na vrata nekdanjega direktorja. In kako se zadeva razpleta?

Kako je zdaj s temi ovadbami?

Niti ne vem, kaj je s temi ovadbami, razen tega, kar sem izvedel iz medijev. To naj bi se zgodilo konec maja, vendar se z mano še ni pogovarjal nihče, ki naj bi vodil to zadevo. Skratka nič se ni zgodilo. Če me je smučarska zveza ovadila, potem morajo pač pristojni organi preveriti in se odločiti, ali ovadba ima podlago za pregon ali ne. Verjetno je kar veliko predlogov za ovadbe, ki potem ne zagledajo luči sveta, saj imajo organi pregona verjetno bolj pametno delo. Tu ni šlo za nobeno nezakonitost, ampak bolj za splet okoliščin. V skladu s sklepom sveta državnega skakalnega centra v Kranju smo se odločili, da bi bilo dobro, če se uredijo razsvetljava in pogoji za trening tudi v zimskem času, ko je kmalu tema. Potem smo, govorim o smučarski zvezi, kandidirali na razpisu fundacije in bili uspešni. Projekt je bil dobro pripravljen in tako smo dobili sredstva. Na podlagi tega smo imeli javni razpis za izvajalca in izbrali podjetje ETP. Najprej je bilo rečeno, da za ta projekt ne bomo potrebovali gradbenega dovoljenja, potem pa se je izkazalo drugače, ker je bilo treba stebre zabetonirati. Potem sem maja 2010 odšel z mesta direktorja smučarske zveze, moji nasledniki pa v dveh letih niso uspeli urediti gradbenega dovoljenja.

Zakaj ste nakazali denar podjetju ETP?

Ko smo dobili sredstva od fundacije in na podlagi računa, ki ga je izdal ETP, smo denar takoj nakazali podjetju. Razlog je popolnoma preprost: sredstva so namenska in jih ne moreš porabiti za kaj drugega. In še nekaj, na smučarski zvezi je bila likvidnost vedno težava, in če bi denar ostal na računu, bi šel. Ni načina, s katerim bi lahko preprečil, da se ta denar ne bi porabil za kaj drugega. Denarja od fundacije ni bilo toliko, kot smo računali, in potem smo se dogovorili, da bo nekatera gradbena dela opravila kar smučarska zveza, udarniško ali kako drugače, in s tem zmanjšala investicijo. Tako bi se stebri zabetonirali, opremo in ostalo pa bi v skladu s pogodbo dostavil in montiral ETP. Maja sem potem odšel z zveze in kasneje se ni zgodilo nič. Na stvar sem nato pozabil in sem bil prepričan, da so podali zahtevek za gradbeno dovoljenje. Povedati je treba tudi, da nisem vodil tega projekta, ampak ga je vodil Jelko Gros, sam pa sem bil kot odgovorna oseba na zvezi. Menda je januarja letos smučarska zveza pridobila gradbeno dovoljenje. Po dveh letih. To sicer gotovo ne traja dve leti, ker pa so v tem trenutku na zvezi nesposobni ljudje, je to pač tako. Ko so dobili gradbeno dovoljenje, so se oglasili na podjetju ETP in se dogovorili, da se začne delati. Toda dva dni kasneje je ista zveza od ETP-ja zahtevala, da denar vrne. To je neodgovorno in neresno. Zaradi tega so izgubili ta denar. Samo zaradi tega. Seveda ETP ni imel namena vračati sredstva glede na to, da je pogodba podpisana. 

Zakaj naj bi na zvezi zahtevali, da ETP vrne denar?

Menda iz razloga, ker naj bi poslovni direktor Andraž Kopač želel k projektu pripeljati nekega svojega izvajalca. Čas je tekel in nazadnje se je zgodilo, da je šel ETP sredi marca v stečaj. Fundacija pa je izvedela, da projekt ni bil izpeljan, in zahtevala je denar nazaj. Zveza pa je potem denar morala vrniti. To je vsa zgodba in nič drugega.

Vi ste z zveze odšli 1. maja 2010?

Drži. Uradno sicer junija, toda od 27. aprila sem bil na bolniški, tako da me ni bilo v službi.

Direktor je bil odgovoren, da se projekt pelje naprej?

Uradno sem posle direktorja predal 12. junija 2010, ko je vse skupaj prevzel Matija Vojsk, ki je bil seveda seznanjen z vsemi tekočimi, preteklimi in prihodnjimi projekti in pogodbami zveze. Od takrat do letošnjega januarja se potem ni zgodilo nič. Zakaj? Ne vem. To je vsa resnica.

Po odhodu Vojska je posle verjetno prevzel Kopač?

Ne vem. Od takrat ko sem odšel, nisem prestopil praga smučarske zveze. In verjetno ga še nekaj časa ne bom, vsaj dokler bodo tam taki nesposobneži.

Govorilo se je, da ste imeli kot direktor na zvezi zelo dobro plačo.

Nisem imel visoke plače, sem pa bil z njo zadovoljen. Mislim, da sem zanjo tudi naredil to, kar se je od mene pričakovalo. V dvanajstih letih mojega dela na zvezi smo naredili veliko na vseh področjih - tako pri investicijah kot pri organiziranju športa. Moja plača je bila 5700 evrov bruto (okoli 3000 evrov neto, op. p.). Ko je prišel Vojsk, je imel plačo skoraj 10.000 evrov bruto, ta gospa, ki je zdaj na direktorskem mestu, pa ima tudi toliko. Torej še enkrat več kot jaz. Ko sem odhajal, je bilo rečeno, da bodo zmanjšali strošek administracije, pa so zaposlili dva človeka, torej je bil strošek dvakratno povečan, in ne zmanjšan.

Zakaj ste, ko je prišel na mesto predsednika Tomaž Lovše, sploh morali oditi?

Nisem bil pripravljen sodelovati s takimi ljudmi. Imel sem sicer pogodbo za nedoločen čas in bi lahko ostal na zvezi in vlekel plačo. Pa če bi kaj delal ali ne, toda rekel sem si, da moram čim prej stran. Imel sem tri mesece odpovednega roka in sem odšel. S prvim oktobrom sem izpolnjeval tudi pogoje za pokojnino in tako sem zdaj upokojenec. Bil sem sicer pripravljen delati še en mandat, ker mislim, da imam še dovolj moči, predvsem pa znanja in izkušenj. In predvsem tega, kar ti ljudje, ki so danes tam, nimajo - poznavanja športa. Smučarska zveza je konglomerat različnih športov, ki razen tega, da se dogajajo na snegu, nimajo veliko skupnega. V dvanajstih letih mojega dela na zvezi sem imel stoodstotno podporo vodstva in klubov.

Vi ste vse življenje v smučariji, prišli pa so ljudje, s predsednikom vred, ki niso imeli s smučanjem nič skupnega in so skušali voditi zvezo kot podjetje.

Točno tako. Tako so se tudi obnašali. Vedel sem, da Vojsk ne bo zdržal več kot eno leto. Drugače je povsem v redu fant in se dobro razumeva, ampak ni taka oseba, ki bi lahko vodila smučarsko zvezo.

To je precej posebna služba.

Seveda. Dva mandata sem bil član sveta fundacije, tri mandate sem bil član strokovnega sveta vlade za šport in imam celovit pogled, kako zadeve delujejo. Potem so prišli neupravičeni napadi na predsednika Staneta Valanta, ko je šlo za načrtno rušenje obstoječe garniture.

Predsedniško mesto je prevzel Primož Ulaga. Zdaj bo verjetno spet malo drugače?

Res ga zelo dobro poznam in upam, da bo drugače. Primož se bo gotovo zelo resno lotil zmanjšanja stroškov administracije. Pred časom smo imeli dobro pripravljeno reorganizacijo zveze. Takoj smo zmanjšali število zaposlenih za 20 odstotkov, saj smo se razbremenili štirih ljudi. Začeli smo dobro, imeli smo tudi dober marketinški načrt. Imeli pa smo tudi malce smole z ljudmi, ki so to vodili. Nekateri so, predvsem zunanji, vplivali na to, da smo sponzorje tudi izgubili - govorim o Hitu, ki je bil takrat velik sponzor. Ulaga bo imel veliko dela, in če bo zdržal eno leto, bo kar v redu. Želim mu vse dobro, načelno pa sem proti temu, da je predsednik zveze profesionalec. Tudi zakon o društvih govori tako. Tukaj bo zagotovo prišlo tudi do konflikta interesov, saj moramo vedeti, da Primož živi od tega dela in se bo zagotovo srečal s problemi. Tudi v predvolilni kampanji je bilo nekaj nepremišljenih izjav obeh kandidatov. Primož je rekel, da se bo zavzel za vse tri discipline - imamo sedem disciplin. Kunstelj pa je izjavil - glede na to, da sem iz nordijskega dela. To nima nobene zveze. Smučarska zveza je enovita organizacija in kdorkoli pride, mora skrbeti za vse.

Govorilo se je, da naj bi za predsednika zveze kandidiral tudi Tomaž Berločnik, predsednik uprave Petrola, pa do tega ni prišlo. Zakaj ugledni menedžerji nočejo več takšnih položajev? Včasih so se radi videli na predsedniških stolčkih športnih zvez.

Bil sem seznanjen s tem, da je bil gospod Berločnik eden od kandidatov, ampak da se je tik pred zdajci odločil, da ne bo kandidiral. Smučarska zveza ni edina, ki ima težave s predsednikom. Kandidatov je sicer precej, toda niso pravi. V Sloveniji je trenutno taka situacija, da je biti predsednik zveze za nekega gospodarstvenika slabšalno. Posebej pa smučarske zveze, ki jo imajo za levo. Poleg tega je bil primer Lovšeta slab signal za nekoga, ki bi rad prišel na predsedniško mesto.

Vi ste v pokoju, a ste v športu še dejavni.

Na olimpijskem komiteju pomagam pri delovanju v komisiji športnikov, seveda pa sem aktiven v Škofji Loki v klubu, kjer sem podpredsednik organizacijskega komiteja pokala Loka, največje otroške smučarske prireditve v Evropi.

Če bi vas Ulaga povabil, da pomagate pri delu na zvezi, bi vsaj premislili o tem?

To zagotovo. Vprašanje seveda, kakšna bi bila ta ponudba. Res pa je, da se nikjer na svetu ne dogaja tako kot pri nas, da na tako lahek način izgubimo strokovnjake s posameznega področja.