Čeprav so številne zvezde teh oddaj muhe enodnevnice, je Mišu uspelo zgraditi solidno kariero, si ustvariti družino in se spet vrniti na televizijo. Kot komentator v šovu Gostilna išče šefa navdušuje predvsem ženske.

»Ob vsakem novinarskem vprašanju o Baru podoživim tiste občutke. Imel sem dobro izkušnjo in dogajale so se mi pretežno pozitivne stvari, iz katerih sem izvlekel veliko dobrega. Te izkušnje so moje življenje nadgradile in mi dale novo širino. Postal sem prepoznaven, toda to je hoja po tankem ledu: ljudje iščejo predvsem pleve med zrni, saj raje vidijo nezgode in neuspeh kot nasprotno, in to je žalostno,« pravi Mišo, ki je takrat v finalu sicer izgubil, vendar je prav zato zbral vse svoje znanje, energijo in čas, da je zaslužil znesek v višini prve nagrade.
»To je bila motivacija, saj sem imel občutek, da je glede na vse znanje in izkušnje, ki sem jih v šovu vlagal v lokal, preveč ljudi verjelo v mojo zmago. Z zaslužkom sem si pozneje kupil stanovanje, avtomobil in varčeval naprej.«
Ves čas je sledil svojim sanjam, izkoriščal prepoznavnost in ustvarjal v gostinstvu, menedžmentu blagovnih znamk in marketingu. Hkrati je še pridno študiral. Je absolvent organizacije in menedžmenta; ostalo mu je še nekaj izpitov in diploma.
»Kljub delu sem tudi precej potoval in v tem užival. Dojel sem, da je moj sanjski poklic tako imenovani start up menedžer. Pred 15 leti sem spoznal gospoda, ki mi je pustil pečat s svojo energijo in karizmo. Počel je prav to: lokal, klub ali restavracija ga je najela, da jo postavi na noge in dvigne med boljše in prepoznavne ter obenem izobrazi nekoga, ki se bo s to funkcijo ukvarjal naprej. 

Izgubil je ljubezen

Mišo pa z Barom ni imel samo dobrih izkušenj, temveč tudi slabo: »Imel sem dekle, ki jo je dogajanje okrog tega precej motilo. Ko smo vstopili v Bar, si nismo predstavljali, kaj bo šov pomenil za udeležence. In ker sem se odločil, da bom koval železo, dokler je vroče, me ni bilo skoraj nič doma in v lokalu, ki smo ga imeli v najemu s tremi prijatelji. Bil pa sem povsod drugod po Sloveniji. Najin odnos se je v tem času precej ohladil, zato sva se razšla,« je bil iskren.
Nato si ni našel novega dekleta, ampak službo. Po naključju je pristal v nekem lokalu za mizo z dvema dekletoma, ki tam nista čakali njega, temveč drugega Miša iz Maribora, ki naj bi jima pomagal pri oglaševanju nekega projekta. Ko so ugotovili pomoto, so se nasmejali, spili kavo in si izmenjali številke, če bi si morda kdaj lahko kaj pomagali. »Čez kak mesec sta me poklicali in povedali, da imata dobro ponudbo zame. Seznanili sta me z gospodom, ki je prevzemal v najem klub Paprika in je iskal vodjo. Dogovorila sva se in začeli smo delati,« razlaga. 

Nova sreča

Morda bi imel nekoč tudi svoj lokal. »Ne vem natanko, kakšen bi bil videti, vendar bi moral biti na močno prehodni in turistično zanimivi točki, kjer bi okolica in za to usposobljene institucije skrbele za obisk gostov, ne pa da se v glavnem ukvarjam s tem, kako ljudi sploh pripeljati v lokal, in jim šele nato prodam kakovostno zgodbo,« pravi Mišo, ki ima svoj način vodenja. Prisega na povezovalnega, sicer s strogo določenimi pravili igre, hišnega reda in jasne hierarhije, a hkrati s človeškim odnosom. Osebje goljufa vodstvo predvsem takrat, ko ni zadovoljno s plačilom, pravili igre in/ali z ozračjem. Načinov za goljufanje je kar nekaj, toda matematika je bolj ali manj znana. 
Med vodenjem diskoteke v Mariboru je spoznal svojo ljubezen, Ines. Bila je prijateljica ene izmed zaposlenih. »Na dogodke je lahko vsak zaposleni povabil dva prijatelja, in to je bila večkrat prav Ines. Všeč mi je bila na prvi pogled, pa tudi na drugega, tretjega in vsakega naslednjega. Ampak ker je bila takrat še v zvezi, razen vljudnostnih fraz nisem pritiskal nanjo. Ko sem izvedel, da je razšla, sem se je počasi in previdno lotil. Uradno sva začela razmerje 15. oktobra in pravkar sva praznovala tretjo obletnico,« srečen pripoveduje. Veliko veselja jima je prinesla hči Noemi, s katero želi Mišo preživeti čim več časa. »Ker imam takšno delo, sem lahko z otrokom vsakič, ko želim biti, toda delo mora biti opravljeno, zato delam večinoma v nočnih urah in zjutraj malo dlje poležim. Dovolj smo skupaj, in ko smo, res uživamo.« Trudi se biti čim več s svojima dekletoma. Ines je pred kratkim začela delati, in takrat sta z Noemi sama. »Uživava in pohajkujeva po svoje. Trudim se, da bo zrasla v punco s trdnimi in jasnimi moralnimi načeli, z dovolj ljubezni in razvito empatijo. Želim, da odraste v zdravem okolju in z zaupanjem v starša.« Za zdaj ne načrtujeta povečanja družine, kajti prostega časa ima zadnje čase bolj malo. Zato se poskuša organizirati tako, da mu poleg službe in družine ostane še nekaj časa za tek, s katerim si čisti glavo in izkorišča nakopičeno energijo.
Tako tudi na snemanje Gostilne vedno prihaja dobre volje. Za komentatorja so ga poklicali teden dni pred začetkom oddaje in mu dali eno noč za razmislek. A ker ima rad kamero in ta njega, se kar dobro razumeta in sodelujeta. Všeč so mu oddaja, sam koncept in način tekmovanja, izločanja, izzivov; krasno se mu zdi, da je oddaja naša in ne licenčna ter da se s tem zlahka postavimo ob bok Skandinavcem, ki imajo večji del teh resničnostnih oddaj v svoji domeni. Prav se mu zdi, da kot komentator ne sedi nihče iz stroke, kajti edina stroka, ki mora imeti vso iniciativo, je šef Bine in nihče drug, komentatorji pa komentirajo vsak iz svojega vidika.