»To je tako, kot če neko jed, ki jo obožujete, jeste vsak dan, in vam čez čas ne tekne več,« je o razlogu, zakaj se je pred četrt stoletja razšla ena najbolj znanih skupin nekdanje Jugoslavije, dejal njen vodja Vlado Kalember. Pred kratkim je bil skupaj s kitaristom Davorjem Jelavićem - Dadom in bobnarjem Slavkom Pintarićem - Pišto spet v Ljubljani, kjer so predstavljali nov album 2012 in vabili na koncert v Ljubljani in Mariboru.

Najprej je prišla Ana

Leta 1978 so bili v takratni skupni državi priljubljeni Zdravko Čolić, Oliver Dragojević in skupini Bijelo dugme in Novi fosili, ljudje pa so radi poslušali tudi disko uspešnice skupin Bee Gees in Boney M. Ko so se zbrali postavni mladci Vlado Kalember, Dado Jelavić, Adi Karaselimović in Duško Mandić ter skupini nadeli pomenljivo ime Srebrna krila, je le redkokdo verjel, da se jim bo uspelo prebiti iz povprečja. Nikomur se ni sanjalo, da bodo svoj prvenec Ana prodali v sanjskih 100.000 izvodih. Mladeniči so čez noč postali zvezde. Naslednje leto se jim je pridružil Mustafa Ismailovski - Muc, ki je sčasoma postal polnopravni član zasedbe. Kot se je izkazalo pozneje, je bil tudi edini, ki je po odhodu Vlada Kalemberja poskušal obdržati ime skupine.

Za uspeh zasedbe je bil zaslužen znani hrvaški pisec uspešnic Đorđe Novković. Vlado si je zamislil, kakšen bi moral biti njihov videz, in je napravil cel poslovni načrt. Pripravil je gradivo za novinarje, fotografije, elaborat o skupini in nato z magnetofonom odšel k Novkoviću. Vse skupaj mu je predstavil in zavrtel pesem Ana, Đorđe pa je samo vprašal, kdo poje. Vlado je povedal, da je pevec on, Đorđe pa mu je odvrnil, da bodo v letu dni Krila postala najbolj priljubljena skupina v državi. A se je zmotil – to se je zgodilo v pičlih šestih mesecih. V naslednjih letih jim je napisal večino pesmi, eno na zadnjem albumu pa je napisal takrat 16-letni Boris Novković.

Na eno prvih predstavljanj, na zagrebški Cmrok, kjer je nastopilo več skupin, so se Krila na oder spustila s padali, nato pa je letalo na občinstvo odvrglo 10.000 nageljnov. Občinstvo je, razumljivo, ponorelo od navdušenja. Člani zasedbe so postali idoli, ki so dobesedno prileteli izpod neba. Začeli so nizati uspešnico za uspešnico. Koncerte so razprodajali kot za šalo, poskušali so iti na Evrovizijo. Vlado se dobro spominja teh norih časov, ko so po koncertih vsi skupaj tekli po stadionu in mahali občinstvu. Na enem od njih se jim je zdelo trapasto, da so tako oddaljeni od njih. Toda policija in vojska sta vedeli, zakaj so oboževalce ločili od njih, saj je v nekem trenutku nastala takšna kemija, da je občinstvo podivjalo in zrušilo ograjo. Ne policisti, ne vojaki, ne konjeniki niso mogli zadržati množice. Stampedo nekaj tisoč ljudi je hitel proti glasbenikom, ti pa so čez ves stadion bežali na varno v garderobo. Nikoli ne bodo pozabili niti koncerta v Makedoniji, za katerega so bile vstopnice razprodane mesec dni prej, nato pa so peli točno tri minute. Potem je razpadlo ozvočenje in je zmanjkalo elektrike, tako da so koncert morali odpovedati.

Prišle so tudi dame

Potem ko je leta 1984 Vladu uspelo iti na Evrovizijo (skupaj z Izoldo Barudžijo sta pela pesem Ćao amore), je zapustil skupino in se podal na samostojno pot. Skupino sta pri življenju obdržala Muc in Pišta. Angažirala sta pevko Lidijo Asanović in z njo so Krila poletela novim uspehom nasproti. Leta 1988 so s pesmijo Mangup zmagali na domačem izbiranju za pesem Evrovizije in odpotovali v Dublin, tam pa osvojili šesto mesto. Lidija je v skupini zdržala leto dni, nato jo je nadomestila danes najbolj znana ločenka pri sosedih Vlatka Pokos in ostala pet let. Za njo je prišla še ena Vlatka (Grakalić). Na začetku si je Muc želel dve pevki, a ker ni našel takšne, kot si jo je želel, je ostala samo Vlatka. Posneli so tri albume. Leta 2001 so Vlado, Dado in Pišta združili moči z Rajkom Dujmićem in izdali skupen album z novimi različicami starih uspešnic Srebrnih kril in Novih fosilov z naslovom Za dobra stara vremena.

To je potolažilo žalost v skupini, saj je na silvestrovo leta 2000 po kratki in težki bolezni umrl Mustafa Ismailovski - Muc.

Znova skupaj

Vlado pravi, da je bilo za uspeh prelomno to, da se dela niso lotili samo profesionalno (ko danes posluša posnetke, se ne more načuditi temu, da so s takratno opremo ustvarili tako kakovostne skladbe), temveč so Krila dobesedno živeli. Cele dneve in tedne so bili na turnejah, nikoli pa niso pozabili ne dobrega ne slabega, kar se jim je dogajalo. Če se ozrejo v preteklost, ugotavljajo, da se jim je zgodilo že vse: od nastopov v garažah do stadionov s 50.000 ljudmi. Slednje je prava nagrada. Na odru se imajo vedno lepo, in če jih občinstvo še nagradi z aplavzom, je sploh čudovito. Toda kot pri vsem dobrem so se najedli tudi uspeha. Zasitili so jugoslovanski trg, čeprav so zadnja leta gostovali le v državah zunaj Jugoslavije. Večkrat so prepotovali Evropo, Avstralijo in nekdanjo Sovjetsko zvezo. Zato so se odločili, da gredo vsak na svoje. Vlado in Slavko Pintarić sta se pridružila znani zagrebški skupini 4 Asa (skupaj z Rajkom Dujmićem in Alenom Islamovićem so skupaj preigravali največje uspešnice skupin Srebrna krila, Novi fosili in Bijelo Dugme), Duško Mandić pa je postal uspešen producent in aranžer.

Spomladi letos pa so se fantje dogovorili, da obudijo spomine na sedemdeseta in osemdeseta leta, ko so bili zvezde, kakršnih danes ne poznamo več. Zadnji skupni nastop so imeli daljnega leta 1987, ko so bili na turneji po Južni Ameriki. Po dolgih letih se je na prvem vrnitvenem koncertu na jezeru Bundek na Hrvaškem zbralo kar 40.000 ljudi. Naslednji koncert je bil sredi poletja v Portorožu, čez par dni pa bodo Srebrna krila nastopala še v Ljubljani in Mariboru. In ni se bati, da si občinstvo ne bi želelo slišati njihovih največjih