Njihov okus spominja na mango, banano in ananas. Pri nas je to zdrava sadna vrsta in ne potrebuje varstva pred boleznimi in škodljivci. Drevo so poznali in gojili že staroselci v vzhodnem delu ZDA, zato ji pravimo tudi indijanska banana.
Zadnja desetletja je asimina predmet številnih raziskav in ljubitelji vsega dobrega ter zdravilnega jo gojijo na vrtovih po vsem svetu. V predhodnem letu je osvojila tudi Slovenijo, če je še nimate na svojem vrtu, pa vam predlagamo, da jo posadite to pomlad.
Rastlina, ki osvaja Slovenijo, je drevesaste rasti
Ko okusimo asimino, imamo občutek, da istočasno uživamo mango, banano in ananas. Plodovi vsebujejo ogljikove hidrate, veliko vitaminov in mineralov, dozorijo pa postopoma do konca septembra in začetku oktobra. Obiramo jih, tik preden začnejo odpadati.
Asimina, ki jo sadimo na domači vrt, zraste v višino do 4 metre. Raste lahko v obliki grma ali drevesa. Oblika rasti je odvisna predvsem od sorte. Priporočamo sajenje sort z drevesasto obliko, ki imajo že po naravi bolj konično obliko rasti, zato jih lahko pustimo rasti v naravno krošnjo. Kakovostne sadike so velikosti med 90 in 100 cm.
Katere sorte v loncih so najboljše?
Sorta Sunflower, Prima, je samooplodna in ne potrebuje dodatne sadike za opraševanje. Najbolj priljubljena je sorta Prima. Zelo okusni so tudi plodovi sorte Overleese 3, ki je prav tako samooplodna. Vse omenjene sorte dosežejo 4 metre višine. Rastejo v drevesasti obliki, ki je bolj primerna za domači vrt, odporne so tudi proti zimskemu mrazu. Rodijo tretje leto, kasneje tudi zelo obilno. Asimino vedno presajamo s koreninsko grudo, kar pomeni, da kupujemo izključno sadike v loncih. Rastline z golimi, pretirano poškodovanimi, vidno zgnitimi koreninami ne presajamo, saj se ne prime.
Rez, izbira sadike in razmnoževanje
Potrebno je zelo malo rezi. Odstranimo samo poškodovan in odmrl les, nekaj zmerne rezi pa lahko pospeši več nove rasti in s tem večji pridelek. Z rezjo ne pretiravajmo. Drevo tvori lepo krošnjo, zato po potrebi odvajamo samo na položnejši poganjek.
Vedno se odločimo za nakup cepljene sadike in sort, ki so samooplodne (sorte Sunflower, Overleese 3 in Prima). Cepljenja in vzgoje sadik v praksi ne izvajajo vrtičkarji, saj je treba na prve plodove dolgo čakati. Strokovnjaki v drevesnici cepijo asimino na dve- do triletne sejance na način ploščične okulacije ali pa spomladanske kopulacije. V Sloveniji se je je dogajalo, da so ljubiteljski vrtnarji kupili sorto asimine, ki ni samooplodna. Na tako drevo lahko cepite druge sorte asimine in si zagotovite odličen domač pridelek. Cepimo na način ploščične okulacije ali spomladanske angleške kopulacije. Ne izvajamo T-okulacije, saj številni sadjarji poročajo, da je ta način neuspešen. Zelo pomemben pri cepljenju je tudi pravi termin nabiranja zimskih cepičev in termin samega cepljenja. Za domačo vzgojo sadik ne pridejo v poštev potaknjenci, prav tako ne koreninski izrastki.
Opraševanje asimine na domačem vrtu
Asimina v osnovi ni samooplodna, zato se nikoli ne odločamo saditi sadike brez ustrezne deklaracije. Nekatere rastline so tudi po opraševanju med seboj nekompatibilne. Priporočamo, da sadik ne kupujete v sosednjih državah, saj tam ne poznamo vseh lastnosti sadik.
Kot že povedano, vam priporočamo, da sadite samooplodne sorte Overleese 3, Sunflower in Prima. Tako boste privarčevali polovico denarja, saj vam v tem primeru ni treba kupiti dveh sort za opraševanje. Asimino drugače oprašujejo muhe, ker čebelam in čmrljem vonj cvetov ne ugaja. Vse tri sorte cvetijo aprila, in to tik pred olistanjem. Za boljšo oprašitev se na drevo lahko obesi kos mesa ali poškropi z vodo od kuhanja mesa. Cvetovi so rdeče do temno rdeče do rjave barve in se povešajo na kratkem peclju.
Asimina je v Sloveniji odporna rastlina
Asimina je pri nas zdrava sadna vrsta in ne potrebuje varstva pred boleznimi in škodljivci. Vzdrži oster mraz in tudi bolj sušne razmere. Ni primerna za pretopla območja, saj je za nastavek cvetnih popkov potrebna vsota vsaj 400 ur nizkih zimskih temperatur. Zemlja, v katero sadimo asimino, naj bo globoka, rahlo kisla, hranilno bogata in zmerno vlažna. Pomembno je, da so tla prepustna za vodo, saj ji ne ustreza stoječa talna voda. Ne ustreza ji tudi presežek kalcija v tleh. Rastišče zato skrbno pripravimo in dodajmo več komposta. Dodamo tudi rahlo kislo in zrelo gozdno listovko, ki jo naberemo pod kostanji. Gozdno zemljo zmešamo z domačo zemljo. Poskrbimo tudi za drenažo, če se v tleh zadržuje talna voda. Asimina ima rada tudi nekoliko več kalija, ki ga dodamo s sadjarskimi gnojili v času sajenja. Kvalitetno sadjarsko gnojilo, ki vsebuje tudi mikrohranila, dodamo na dno sadilne jame. V vegetaciji ga dodajamo tako, da kalijevo gnojilo raztopimo v vodi in ga apliciramo prek listov. Listi asimine vsebujejo tudi asimicin, ki deluje proti škodljivim insektom.
Komentarji