Na Filipinih živi več kot 95 milijonov ljudi, od tega pa jih več kot četrtina uporablja internet. V kolikor statistike ne lažejo, so Filipinci zagotovo eni izmed najbolj družabnih uporabnikov spleta. Na Facebooku jih je namreč prijavljenih več kot 25 milijonov, na Twitterju pa 10 milijonov. To jih na svetovni lestvici uvršča med prvo deseterico uporabnikov obeh omenjenih omrežij. Prav lahko se zgodi, da bodo morali spletno družabni Filipinci kmalu zelo paziti pri ''všečkanju'' prijateljeve objave ali delitvi objave na Twitterju. Za omenjena dejanja bodo namreč lahko celo pristali v ječi.

12. septembra je predsednik Benigno Aquino III namreč podpisal zakon ''Cybercrime Prevention Act'' (zakon o preprečevanju spletnega kriminala), ki opisuje cel kup novih nelegalnih dejanj na spletu. Med drugim so s tem zakonom prepovedali ''kiberseks'', krajo identitete, hekerstvo, ''spamanje'', in pornografijo. Do tu zakon, čeprav strog, ne pove nič bistveno novega. Zatakne pa se pri naslednji točki, ki se imenuje ''spletno žaljenje'' (''online libel''). To v praksi pomeni, da se uporabniki družbenih omrežij že samo zaradi ''všečkanja'' in deljenja lahko znajdejo v kazenskem postopku.

Senator Teofisto Guingona III, ki je glasoval proti zakonu je zgrožen povedal, da bi s takšno zakonodajo žaljenja na Facebooku lahko obtožili tudi samega Marka Zuckerberga. Problem je v tem, da je definicija ''spletnega žaljenja'' tako široka in nejasna da se nikomur ne sanja, kdo je sploh dogovoren za žaljenje. In še huje, če bodo nekoga spoznali za krivega spletnega žaljenja, lahko nesrečnik v zaporu preživi tudi do 12 let.

Guingona razlaga, da ni jasno, ali je kriv tisti, ki je prvi nekaj objavil, tisti, ki je objavo delil, nekdo, ki je nekaj zapisal na Twitterju oziroma tisti, ki je nekaj napisal v odgovor. Že nedolžen komentar ''hahaha'' pod neko objavo bo Filipince lahko spravil v težave, saj ni jasno, ali se z objavo strinja ali ne.

A če je že sam zakon nejasen, pa je kristalno jasno, koliko nezadovoljstva je povzročil med Filipinci. Hekerji so napadli vladne spletne strani, na vrhovno sodišče pa so že naslovili vrsto peticij, ki zahtevajo, da zakon razglasijo za neustaven. Z neizmerno količine kritike pa se zakon seveda sooča tudi na spletu. Oglasili so se seveda tudi zagovorniki svobode govora ki pravijo, da lahko zakon resno ogrozi svobodo izražanja na spletu. Po njihovem mnenju bi morali kakršnokoli žaljenje, na spletu ali drugje obravnavati kot civilno zadevo in ne kot zločin. Obstaja tudi bojazen, da bo sporni zakon filipinska vlada uporabljala za to, da bodo zaprli katerokoli spletno stran ter pregledovali spletni promet prav vsakega posameznika, z ali brez sodnega naloga.

Vlada je že obsodila napade na spletne strani, a je hkrati poudarila, da so vsi protesti proti zakonu dobrodošli, če so le izvedeni legalno, kar vdori v spletne strani nikakor niso. Senator Francis Eduardo, ki je sprva glasoval za zakon je sedaj že priznal, da je bila to velika napaka. Po drugi strani se senator Vicente Sotto III prav nič ne sramuje, da je bil eden izmed dveh senatorjev, ki sta v zakon v zadnjem trenutku vsilila ''spletno žaljenje''. Sotto namreč ne verjame, da bo zakon prinesel karkoli slabega. Precej hinavska izjava, saj se Sotto na spletu že dlje časa sooča z obtožbami kopiranja ameriškega blogerja ter ameriškega senatorja Robert Kennedyja. Od slednjega si je namreč sposodil del govora o načrtovanju družin.

Filipinski pravniki pravijo, da je zakon Cybercrime Prevention Act (CPA) pravzaprav točno to, kar so v ZDA poskušali doseči z zakonomoma ''Stop Online Piracy Act'' (SOPA) in ''Protect Intellectual Property Act'' (PIPA). Pri ameriških dveh zakonih je šlo sicer v prvi vrsti za zajezitev nelegalnega prenosa glasbe in filmov. Oba zakona so v ZDA zavrnili, prebivalci Filipinov pa očitno ne bodo imeli takšne sreče, saj kljub vse glasnejšim kritikam, protestom in napadom na spletne strani nič ne kaže, da se je vlada pripravljena odpovedati zakonu.