Nagrado bosta prejela za odkritje, da je zrele celice mogoče reprogramirati, da postanejo pluripotentne.

Znanstvenika bosta nagrado prejela "za odkritje, da je mogoče specializirane celice reprogramirati, da postanejo nezrele celice, ki se lahko razvijejo v različne vrste telesnih tkiv", je sporočil institut Karolinska.

Kot so še poudarili v utemeljitvi, je odkritje "pomenilo revolucijo v razumevanju razvoja celic in organizmov".

Gurdon in Jamanaka sta dokazala, da je mogoče pri specializiranih celicah v določenih okoliščinah zavrteti razvojno uro nazaj. Odkritje je predstavljalo novo orodje za znanstvenike po svetu in vodilo k napredku na številnih področjih medicine, še piše v utemeljitvi.

Leta 1962 je Britanec Gurdon odkril, da DNK v celici odrasle žabe vsebuje vse informacije, ki so potrebne za to, da se celico spremeni v vse vrste celic. Japonec Jamanaka pa je leta 2006 odkril, da je mogoče odrasle mišje celice reprogramirati.

Z razglasitvijo Nobelovih nagrajencev za medicino se začenja teden objave teh uglednih nagrad, ki bo vrhunec dosegel v petek z objavo najprestižnejše, Nobelove nagrade za mir. Nagrade bodo podelili 10. decembra.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Letos bo vsak nagrajenec prejel osem milijonov švedskih kron (940.000 evrov), kar je za 20 odstotkov manj kot doslej.

V torek bo objavljeno ime letošnjega dobitnika nagrade za fiziko, v sredo pa za kemijo. V četrtek bo znan dobitnik nagrade za književnost, v petek za mir, 15. oktobra pa bo znano še ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo.