Planet je približno enake mase kot Zemlja in ga je bilo zelo težko odkriti. Zvezdo sicer obkroži v le nekaj dneh in zaradi njene bližine na njem najverjetneje ni življenja. Zbuja pa upanje, da so v sistemu še kaki planeti.

Odkritje so v najnovejši izdaji znanstvene revije Nature objavili znanstveniki Evropskega južnega observatorija (ESO). Planet so odkrili s pomočjo posebnega spektrometra za odkrivanje zunanjih planetov (HARPS) na observatoriju La Silla v Čilu.

Alfa Kentavra je najsvetlejša zvezda na južnem nebu v ozvezdju Kentavra in je tudi najbližja našemu Osončju - oddaljena je le 4,3 svetlobnega leta oziroma 1,3 parseka. Gre sicer za sistem dveh zvezd - Alfa Kentavra A in B. Podobni sta našemu Soncu in krožita okoli skupnega središča na medsebojni razdalji nekje na ravni razdalje med Soncem in Saturnom oziroma med Soncem in Plutonom, ko sta si zaradi nihanja v kroženju najbolj oddaljeni.

V sistem naj bi bila gravitacijsko povezana še rdeča pritlikavka Proksima Kentavra, ki pa s prostim očesom zaradi svetlobe Alfa Kentavre A in B ni vidna.

Astronomi so že od 19. stoletja ugibali, ali okoli teh treh nebesnih teles krožijo kaki planeti, vendar raziskave niso pokazale ničesar. Do zdaj.

"Naša opazovanja, ki so trajala dobra štiri leta, so z instrumentom HARPS odkrila majhen, vendar pravi signal s planeta, ki zakroži okoli Alfa Kentavre B vsaka 3,2 dneva," je povedal glavni raziskovalec v projektu Xavier Dumusque iz Ženevskega observatorija in portugalskega centra za astrofiziko univerze v Portu.

Obstoj planeta so potrdili s tehniko beleženja majhnih nihanj, ki jih planet s svojim kroženjem in gravitacijskim privlakom povzroča zvezdi. Učinek tega planeta na zvezdo je zelo majhen in komaj merljiv - zvezda zaniha za zgolj 51 centimetrov na sekundo oz. s hitrostjo 1,8 kilometra na uro.

Gre za doslej največjo natančnost pri uporabi te metode in, kot je dejal Dumusque, so bili njihovi instrumenti "resnično na preizkušnji".

Prvi zunanji planet so s pomočjo te metode odkrili leta 1995, to pa je uspelo isti ekipi astronomov. Odtlej so odkrili že okoli 800 zunanjih planetov, večinoma velike plinaste velikane, podobne Jupitru oziroma še večje. Zdaj se usmerjajo predvsem v iskanje Zemlji podobnih planetov, ki bi bili tudi v območju, primernem za življenje, se pravi v območju, ki je ne premalo ne preveč oddaljeno od zvezde.

Odkriti planet, ki je nekoliko težji od naše Zemlje, kroži okoli Alfa Kentavre B na razdalji okoli šest milijonov kilometrov, kar je precej bližje še od našega Merkurja. Alfa Kentavra A je sicer precej bolj oddaljena, a je še vedno zelo svetel objekt na nebu planeta.

Zaradi orbite, ki je tako blizu zvezde, je malo verjetno, da bi se na njem lahko razvilo življenje, vsaj tako, kot ga poznamo na Zemlji, je pojasnil Stephane Udry iz ženevskega observatorija. "Vendar je to lahko le eden izmed planetov v sistemu," je dodal in pojasnil, da drugi rezultati instrumenta HARPS in vesoljskega teleskopa Kepler kažejo, da je v takih sistemih običajno veliko število manjših planetov.

"Ti rezultati predstavljajo velik korak naprej v iskanju dvojčice Zemlje v neposredni soseščini Sonca. Živimo v razburljivih časih," je še dodal Xavier Dumusque ob predstavitvi odkritja.