Ismail, ki drži Guinnessov rekord za človeka z največjim bicepsom (na pokrčeni levi roki ima obseg 64.77-centimetra, na pokrčeni desni pa 63.5 centimetra) pravi, da na dan poje več kot tri kilograme beljakovin, štiri kilograme ogljikovih hidratov, vse skupaj pa poplakne z več kot 11-imi litri vode na dan. Le tako lahko vzdržuje svoje neverjetno velike bicepse, ki so po obsegu večji kot trebuhi suhih ljudi.

13. septembra 2012 si je Ismail z njimi prislužil vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, a seveda so se hitro pojavili skeptiki, ki so trdili,da kaj takega po naravni poti – torej samo s hrano – ni mogoče doseči, ter da so vmes zagotovo tudi steroidi in druga sredstva. Predstavniki Guinnessove organizacije tako še vedno preučujejo primer največjih bicepsov.

Ismail vztraja, da je vse dosegel po naravni poti. Pravi da so njegovi bicepsi rezultat strogega vadbenega režima in še strožje diete. Z vadbo je danes 24-letni Ismail sicer začel, koga je na stričevi poroki v rodnem Egiptu nekdo zbadal zaradi prekomerne telesne teže. Leta 2007 se je iz Egipta preselil v mesto Franklin (jugozahodno od Bostona) in nadaljeval s treningom. Za plačilo karte za fitnes je sprva delal kar dve službi. Po ženinem pregovarjanju, da se preveč žene pa se je zadovoljil z eno službo.

''Egipčanski Popaj''

Sedaj Ismaila kličejo kar ''egipčanski Popaj'', le da za razliko od njega Ismail ne mara špinače, rad pa ima praktično vso ostalo hrano. Druge izbire pravzaprav nima, saj vzdrževanje tako velikih rok mi mačji kašelj. S kupom perutnine, morske hrane in praški uspe nahraniti telo za vsakodnevno dvourno vadbo, med katero dviguje tudi po 300 kilogramov težke uteži. Poleg tega v obliki prehranskih dopolnil jemlje še vitamine in minerale, ter z veliko vode vse odvečne snovi splakne iz organizma. Svojevrstne problem je tui nakupovanje oblačil. Ismailovo preostalo telo je namreč povsem normalno, le bicepse ima ogromne, zato zelo težko najde primerne srajce in majice.

Glede obtožb o jemanju steroidov je Ismail priznal, da je nekaj dni slabo spal, nato pa se je odločil, da mu bodo tovrstne obtožbe le motivacija za še trše delo. Jeseni leta 2011 so ga prvič poklicali iz Guinnessove knjige rekordov in mu ponudili plačan obisk Londona, kjer bi se fotografiral z najmanjšo žensko na svetu in drugimi rekorderji. Ponudbo je sprejel, a takrat so se že začele težave. Neznanci so na spletu sprožili govorice, da uporablja steroide, ali pa da ima v rokah nekakšne vsadke. Spet drugi so trdili, da si je v bicepse vbrizgal sredstvo ''synthol'', ki ga bodybuilderji uporabljajo za bolj ''napihnjene'' mišice.  

Ismaila tovrstne laži zelo prizadenejo. Poudarja, da nima prav nobenih brazgotin, ki bi kazale na operacijo ali vbode igel, poleg tega pa mora preživljati družino, zato nima denarja za razna nedovoljena sredstva. Odšel je tudi v Tokio, kjer mu je zdravnik v dokumentarni oddaji vzel vzorec krvi in njegove mišice slikal z rentgenom. Celotna preiskava ni pokazala nikakršnih nepravilnosti.

Kljub temu je spletna stran Guinnessove knjige rekordov odstranila Ismaila, predstavnica organizacije Sara Wilcox pa je oktobra izjavila, da podrobno preiskujejo njegov primer, ter da bodo celotno Ismailovo kategorijo vzeli pod drobnogled. Kolegi bodybuilderji, ki trenirajo skupaj z Ismailom slednjega podpirajo in verjamejo, da so njegove roke povsem naravne. Ismail, ki sicer dviguje tudi po 300 kilogramov pa pravi, da ga sama teža uteži niti ne zanima preveč, saj je bolj pomembna prava tehnika.