Noro je, kako je igra obnorela svet, pa tudi slovenske igralce, ki jim ni bilo težko najti načina namestitve, tudi ko je ni bilo v mobilnih tržnicah. Kljub temu pa v središčih mest ni bilo težko najti igralca. Prepoznate ga po zalepljenem nosu na zaslonu mobilne naprave, zaradi česar bližnja srečanja s »kandelabri« niso nemogoča.
Postavljene pasti in čakanje na preži
Tako je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bodo igralci organizirali in se lotili skupinskega lova. Postopek je namreč sila preprost. V centru mest je polno »postajališč« (pokestopov), kjer igralec dopolni zalogo lovskih žog in drugih potrebnih pritiklin, nanje pa postavi vabo (lure modul). Ima pol ure, da v bližini lovi stvore, ki jih je ta pritegnila. Kajpada tudi preostali igralci, ki so v bližini, kar je dobro, kajti modul dobimo šele po dosegu določenega nivoja. Če je igralec uporabil tudi »srečni jajček« (lucky egg), mu močno izboljšanje nivoja ni ušlo.
Središča mest bogata lovišča
Sicer so centri večjih urbanih mest primerno lovno območje, ker je tam veliko postajališč, aplikacija pa predvideva, da bo tam tudi veliko igralcev, in zato tja »pošlje« več pokemonov. Sem ter tja, in če imamo kanček sreče, pa lahko ujamemo tudi katerega od onih redkejših, od katerih ja daleč najbolj kultni Pikachu. Nekaj teh je bilo gotovo ulovljeno tudi minuli petek, kajti v Ljubljani smo ga že srečali!
Komentarji